Pogosta vprašanja

Kdo smo?

Smo Društvo ljubiteljev narave in športa Medo, s sedežem v Ljubljani. Delujemo po celi Sloveniji in tudi v tujini.

Laris Žurga je znan kot inštruktor preživetja in vodja šole preživetja, ki deluje v Sloveniji. Je izkušen inštruktor preživetja v naravi, ki se ukvarja z izobraževanjem in usposabljanjem ljudi za preživetje v različnih naravnih okoljih.

Laris Žurga ima bogate izkušnje z življenjem in preživetjem v naravi, kar mu omogoča, da svoje znanje deli s strankami, ki jih poučuje v različnih veščinah preživetja, kot so gradnja zavetišča, iskanje hrane in vode, navigacija, prva pomoč in še veliko več.

Poleg tega ima Laris Žurga tudi dolgoletne izkušnje kot trener borilnih veščin in strokovnjak za samoobrambo, kar mu omogoča, da svoje znanje o preživetju kombinira z učenjem samoobrambe in drugih koristnih veščin za preživetje v naravi.

Laris Žurga vodi tudi program preživetja za otroke, ki jim pomaga razvijati spretnosti preživetja v naravi in ​​jih poučuje o varnosti in odgovornosti v naravi.

Zakaj izbrati nas in kaj so naše prednosti?

Prikažemo vam primitivne tehnike in veščine preživetja v naravi, s katerimi bi preživeli, tudi, če bi se znašli goli, globoko v gozdu. Seveda delamo po principu »learning by doing« torej, vse ponovite za inštruktorjem s svojimi rokami. Če vidijo oči, še ne pomeni, da znajo roke delati pravilno. Primer: Vsi poznamo, oziroma, smo že videli, kako nekdo plete volneno kapo. Videti je enostavno, ko pa dobimo pletilke v roke, pa zamrznemo. Poznate ta občutek?

Preživetje v naravi se nanaša na sposobnost preživetja v različnih okoljih in situacijah, ki jih najdemo v naravi. To vključuje različne veščine, kot so zbiranje hrane in vode, izdelava zavetišča, razumevanje naravnih znakov in nevarnosti, navigacija, prva pomoč in še veliko več.

Tukaj je nekaj osnovnih nasvetov za preživetje v naravi:

1. Zbiranje hrane in vode: Najdite vir čiste vode, kot so reke, potočki ali snežni platoji, in jo prekuhajte, preden jo popijete. V naravi poiščite tudi užitne rastline in sadje, in se izogibajte strupenim rastlinam in gobam.

2. Izdelava zavetišča: Zaščitite se pred elementi s postavitvijo zavetišča. To lahko vključuje gradnjo zavetišča iz naravnih materialov, kot so vejice, lubje in listje, ali uporabo preprostega šotora.

3. Razumevanje naravnih znakov in nevarnosti: Naučite se razlikovati med strupenimi in neškodljivimi rastlinami, živalmi in insekti. Naučite se tudi prepoznati nevarne vremenske razmere in izogibati se nevarnim območjem, kot so strme prepadi in plazovi.

4. Navigacija: Naučite se osnovne navigacije, kot so uporaba kompasa in zvezdnega neba, da lahko ostaneš na poti in se izogneš izgubljanju.

5. Prva pomoč: Vedno imejte pri roki osnovno opremo za prvo pomoč, kot so obliže, pinceta in antiseptik, ter osnovno znanje prve pomoči za zdravljenje manjših poškodb.

6. Poziv na pomoč: Če ste v težavah, poiščite način za poziv na pomoč, kot so uporaba piščalke ali izdelava signalnih ognjev.

7. Mentalna priprava: Najpomembneje je, da ste mentalno pripravljeni na preživetje v naravi. To vključuje ohranjanje pozitivne naravnanosti, mirno in racionalno razmišljanje, ter prilagajanje spremenljivim okoliščinam.

Če se odpravljate v divjino, je vedno najbolje, da se pripravite in preučite področje, v katero greste. S pravilno pripravo in znanjem lahko zagotovite varno in uspešno preživetje v naravi.

 

Kaj storim, če se izgubim v gozdu? To si priznaj. Umiri se, se usedi, razmisli o nastalem položaju, poglej, kaj imaš od opreme ...

Kako se uporablja magnezijevo kresilo? S trenjem. Pri pravilni uporabi, kresilo odda iskre, vroče od 1000 – 2000 stopinj Celzija.

Kako postavim bivak brez vrvi? Postaviš A bivak ali poiščeš naravno zavetišče. Ne nazadnje pa si spleteš vrv.

Zakaj naš tečaj preživetja v naravi?

1. Varovanje življenj: Tečaji preživetja v naravi so zasnovani, da vas naučijo preživeti v kritičnih situacijah, kot so izguba orientacije, nezgode ali naravne katastrofe. Tečaji vam lahko pomagajo pripraviti se na morebitne nevarne situacije, ki se lahko pojavijo med pohodom ali kampiranjem.

2. Samozadostnost: Tečaji preživetja v naravi vam lahko pomagajo postati samozadostni in samozavestni, da se lahko spopadete z izzivi, ki se pojavijo v naravi. Naučili se boste, kako najti hrano, vodo in zgraditi zavetišče, kar vam lahko pomaga preživeti v naravi, tudi če nimate s seboj potrebne opreme.

3. Učenje novih veščin: Tečaji preživetja v naravi so odlična priložnost za učenje novih veščin, kot so priprava ognja, izdelava zavetišča, iskanje hrane in vode ter navigacija v naravi. Te veščine so lahko uporabne tudi pri drugih dejavnostih, kot so kampiranje ali pohodništvo.

4. Povezava z naravo: Tečaji preživetja v naravi vam lahko pomagajo, da se povežete z naravo in se naučite ceniti njeno lepoto ter ranljivost. Naučili se boste, kako varovati okolje in kako živeti v sožitju z naravo.

5. Zabava: Tečaji preživetja v naravi so lahko tudi zabavni in adrenalinski. Udeleženci se lahko preizkusijo v različnih izzivih, kot so plezanje, ribolov in iskanje zaklada, kar lahko prinese veliko veselja in zadovoljstva.

Ali lahko na kratko opišete osnovni tečaj?

OPIS OSNOVNEGA TEČAJA PREŽIVETJA V NARAVI (BLOKE)

Učimo primitivne in moderne tehnike preživetja.

V tem tečaju se udeleženci tečaja učijo, kako graditi naravna zavetišča, prečiščevati vodo, kako prižigati ogenj s pomočjo trenja, kje najti divjo hrano in osvojiti različne spretnosti v divjini, ki omogočajo preživeti z in brez pomoči kupljenih orodij.

Program zagotavlja usposabljanje s pomočjo tradicionalnih in sodobnih tehnik preživetja, ki vključujejo življenjska znanja. Udeleženci spoznajo tudi, kako so preživetvene spretnosti pomembne za pomoč pri naravnih nesrečah.

Po zaključku tega tečaja, udeleženci:
• Razumejo prioritete preživetja in nevarnosti.
• Ugotovijo, kako se lahko v nujnih primerih zgradijo tudi dolgoročna zavetišča iz naravnih materialov.
• Vedo, kako poiskati, prenašati, filtrirati in prekuhati vodo iz narave.
• Vidijo, da lahko ogenj prižgemo na več načinov z uporabo več različnih primitivnih tehnik.
• Ugotovijo, ali so spretni pri ustvarjanju različnih primitivnih orodij za preživetje, za lov in zbiranje
• Imajo osnovno poznavanje lokalne flore in živalstva.

Spoznamo tudi užitne in zdravilne rastline in uporabo le teh. Obdelamo tudi orientacijo, signaliziranje, vozle in izdelavo vrvi in še in še.
Na osnovnem tečaju je zagotovljena (NE-DIVJA) hrana in voda. V hladnejših obdobjih je možno prespati na toplem v našem tipiju - indijanskem šotoru, v katerem ste lahko v kratkih rokavih, saj seveda kurimo na sredini šotora, kot so to počeli že indijanci tudi pri - 40 stopinj Celzija pod ničlo.
Prijavite se na osnovni tečaj, ZDAJ.

Izobraževalni tečaji preživetja v naravi - Pridobite ključne veščine za preživetje

Želite biti pripravljeni na nepredvidljive situacije v naravi? Želite pridobiti znanje, ki vam bo omogočilo preživeti v divjini? Ne glede na to, ali ste začetnik ali izkušen avanturist, naš tečaj preživetja je prava izbira za vas!

Tečaj preživetja je namenjen vsem, ki želijo razširiti svoje znanje in osvojiti veščine, potrebne za uspešno preživetje v naravi. Naši strokovni inštruktorji vam bodo predali dragocena znanja o gradnji zavetišč, iskanju in čiščenju vode, pridobivanju hrane iz naravnih virov ter navigaciji v gozdu.

Naš tečaj temelji na praktičnem usposabljanju, ki vam omogoča, da pridobljeno znanje takoj preizkusite v realnih scenarijih. Skozi simulacije in vaje boste razvijali svoje spretnosti, krepite svojo samozavest in se naučili pravilnega odzivanja v stresnih situacijah.

Prednosti našega tečaja preživetja:

1. Strokovno vodenje: Naši izkušeni inštruktorji so specializirani za preživetje v naravi. Z njihovim znanjem in izkušnjami vam zagotavljamo najboljše vodstvo in učenje.

2. Praktično usmerjeno: Tečaj temelji na praktičnih vajah in simulacijah, ki vam omogočajo, da pridobljeno znanje takoj preizkusite v realnih scenarijih.

3. Raznolike teme: Naš tečaj preživetja zajema širok spekter tem, vključno z zgraditvijo zavetišča, iskanjem hrane in vode, ognjem in osnovami prve pomoči v divjini.

4. Individualno prilagojeno: Ne glede na vašo izkušnjo ali sposobnosti, vam bomo zagotovili individualno prilagojeno usposabljanje, da se lahko učite in napredujete v vašem lastnem tempu.

5. Varnost: Varnost udeležencev je naša najvišja prioriteta. Skrbimo za ustrezno opremo, varnostne ukrepe in strogo upoštevanje varnostnih smernic med vsemi aktivnostmi.

Pridružite se nam na našem tečaju preživetja in pridobite življenjsko pomembno znanje ter veščine, ki vam bodo koristile v vsakdanjem življenju in vam omogočile samozavestno raziskovanje narave. Ne čakajte, prijavite se danes in se pripravite na nepozabno avanturo v svetu preživetja v naravi!

KAKO SEM POSTAL INŠTRUKTOR PREŽIVETJA V NARAVI

Tukaj bom govoril o moji zgodovini in sedanjosti na temo preživetja v naravi. Razmišljal bom, kako pomagam udeležencem naših delavnic ali tečajev do novih znanj in kako postaneš inštruktor preživetja ali učitelj veščin v divjini in urbanem okolju.

Na začetku naj povem, da prihajam iz male vasice na dolenjskem. Iz okolice Šentvida pri Stični. Danes menim, da je moja velika prednost pred nekom iz mesta ta, da sem odraščal na mali kmetiji, pri stari mami pa so imeli veliko kmetijo. To za seboj potegne veliko znanj, ki danes tonejo v pozabo in se ne zdijo povsem samoumevna. Dodana vrednost je tudi, da sem vsako poletje s svojim mlajšim bratom, ki je bil tabornik, odšel na deset dnevni tabor ob Kolpo. Sam nisem bil nikoli član tabornikov, nisem nosil kroja. Sem pa opravljal taborniške veščine ko so na primer: Topograf, zbiralec zdravilnih zelišč, pionir, meteorolog, pevec, bolničar, lokostrelec, plavalec, ribič, kuhar in še mnoge druge. Seveda se takrat nisem zavedal, da bom podobna znanja prenašal na ostale in še manj, da bom pisal, snemal prispevke in oddaje za televizije in radie o tem. Mimogrede naj povem, da je v pripravi moja knjiga, ki je hkrati priročnik preživetja v naravi in knjiga z zgodbo, kako skupina mladih preživi počitnice pri njihovem stricu – brez telefona.

Vsa ta znanja in veščine sem srkal in jih preizkušal na terenu, vendar takrat ni bilo veliko knjig na to temo – preživetje v naravi. Do srednje šole sem imel samo kak taborniški ali skavtski priročnik, potem pa sem v dar dobil knjigo (Življenje v naravi), takrat za mene osebno »sveto pismo« preživetja v naravi. Seveda sem dojel, da ni dovolj samo posedovati knjige in jih prebrati – ključno je iti na teren, v naravo in vse preizkusiti.

V srednji gostinski šoli sem imel poleg ostalih sošolcev, tri sošolce, s katerimi smo bili navdušenci in veliki ljubitelji avantur v naravi. V prvem letniku smo se odločili, da gremo skupaj na poletne počitnice. Za 3 tedne na Koroško – brez hrane in preživeli smo. V drugem letniku smo seveda zadevo ponovili, tudi 3 tedne v popolni divjini, brez hrane. Ker nam je bil to velik izziv, hkrati pa smo bili srečni in s tem smo napredovali v mnogih pogledih. Imeli smo zagotovo veliko več samozavesti in boljšo samopodobo. Da o novih osvojenih veščinah sploh ne govorim. Sledile so zimske počitnice v drugem letniku, odločili smo se, da gremo za sedem dni na našo lokacijo, tokrat pa smo seveda imeli nekaj hrane, spomnim se piščanca, katerega smo pekli v našem bivaku na ražnju – palici, nekaj konzerv, kruh smo si pekli sproti. Te odprave smo potem, lahko rečem tradicionalno ponavljali vsako poletje in vsako zimo, še po končani srednji šoli, ko smo bili na fakulteti. Če bi to vedeli naši starši, da ne bomo imeli hrane in kje se bomo potepali, ne vem kako bi odreagirali.

Po tem so se naše poti razšle in mislim, da sem edini od štirih, ki to tradicijo nadaljujem vsako leto na naši lokaciji, poleti in pozimi, vsaj za en vikend, raje več dni. Na to našo lokacijo sem vedno vzel svoje prijatelje in prijateljice, kjer so spoznali, kako lahko skupina recimo desetih odraslih ljudi cel vikend preživi z enim kilogramom riža ali pa še tega ne. Vsi od prijateljev so mi prigovarjali, naj ustanovim šolo preživetja, meni se pa niti sanjalo ni o tem, kako? Če dobro premislim, sem takrat vedel samo za Braneta T. Červeka, katerega seveda zelo cenim in spoštujem, sva znanca in mimogrede danes učiva udeležence enakih ali zelo podobnih veščin, vsak na svoj osebni način.

Med drugim hočem povedati, da se v tistem obdobju knjig na temo preživetja v naravi pri nas ni dobilo kar tako enostavno, tudi posameznikov ali organizacij, ki bi ta znanja predajali poleg Tabornikov,  Skavtov in Slovenske vojske nisem poznal. Šele kasneje so se začele pojavljati razne oddaje o preživetju in večino knjig sem kupil v tujini.

Veliko sem bral in pridobil ogromno informacij, jih preizkušal na terenu in seveda predajal naprej svojim prijateljem, kot sem že omenil. Ugotovil sem, da moram uporabiti dobre definicije pri predaji znanja. To znanje sem preizkušal na prijateljih in na ta način ugotovil ali me razumejo in imajo kakšno korist od tega. Ko skušaš nekaj predati moraš začeti pri osnovah – definiciji. To je prva stvar na katero sem naletel. Glede na to, da sem zelo izkušen, imam res ogromno informacij, sem pripravljen preživeti dalj časa v naravi, je izziv kako najti pravo definicijo. Kajti če nimaš prave definicije, potem tudi ne veš, kaj je tvoj cilj. To je smiselno, kaj ne? Na primer kaj je definicija netiva? Netivo so vse suhe stvari, ki so tanjše od »šivanke«, ki ujamejo iskro ali plamen in zagorijo preden preštejemo do 5. Kako velik ogenj potrebujem? To sem definiral na podlagi izkušenj, ko sem bil predaleč od ognja ali pa mi je bilo zelo neprijetno, če sem bil preblizu. Torej moram obdržati primerno razdaljo, da si kaj ne zažgem, se opečem in podobno. Torej definicije so ključne.

Potem pa pridemo do preverjanja, na primer, ko signaliziramo in uporabimo CD ali DVD plošček namesto ogledala za signaliziranje. Ali ste prepričani, da bo pilot, ki je en kilometer oddaljen od nas prepoznal signal in vedel, da potrebujete pomoč? S seboj ste vzeli plošček ali pločevinko, ker ste to nekje prebrali, da se s tem super signalizira. Naj vam povem, da ni boljšega kot je ogledalo kot karkoli drugega, pripomočkov za signaliziranje veliko. Seveda moramo na to biti zelo pozorni. Na podlagi večletnih lastnih preverjanj sem ugotovil kaj deluje in kaj malo manj deluje. Morda v kaki reviji vidite indijanski šotor pozimi v katerem gori zelo majhen zvezdni ogenj, na sliki vidite kratka polena, slabo zalogo drv. Ali verjamete, da vas bo tak ogenjček grel pri – 20 stopinjah Celzija? Seveda tak ogenjček ne bo učinkoval na način, da bi nas ogrel, ker so nekaterim od nas izkušnje to dokazale, z razliko od tistih, ki te izkušnje niso imeli.

Položaj je bil tak, da sem imel srečo, da sem se pojavil na prizorišču, na »sceni« bom rekel. Bil sem zelo motiviran, da postanem inštruktor preživetja v naravi. Vedel sem, da potrebujem veliko znanja, katerega bom lahko prenesel naprej in komu pomagal odkriti naravo v vsej svoji lepoti. Učiteljev preživetja, ki bi živeli od tega v Sloveniji ni bilo veliko. V tujini je to bolj razširjeno. Vse nas lahko danes preštejemo na prste ene roke, seveda pa so še učitelji, ki poleg svoje redne službe opravljajo tudi to dejavnost.

Ker sem se zavedal, da da se ljudje veliko rekreiramo v naravi, godimo v gore, smučamo, gobarimo in podobno in lahko zaidemo, se izgubimo, poškodujemo. Bil sem prepričan, da ljudje potrebujejo te preizkušene informacije in preverjena znanja, da ne odkrivajo »tople vode«, kot rečemo. Temu so namenjeni tečaji, šivanja, vožnje, letenja, plovbe, varna uporaba motorne žage, preživetja v naravi in urbanem okolju in podobno. Imel sem tudi srečo, da sem osebno spoznal dva že izkušena inštruktorja, katera sta mi na začetku zelo nesebično pomagala z nasveti. Trajalo je kar nekaj let, preden sem izvedel prvi tečaj, za katerega so udeleženci plačali. Sedaj se profesionalno ukvarjam s tem in živim od tega. Naj povem, da imam na svojih tečajih udeležence, ki so na določenem področju bolj podkovani od mene, to je super, ker se jim prepustim in na ta način pridobivam nove izkušnje, katera vključim v svoje tečaje in delavnice. Najlepše pa je prejeti povratne informacije od udeležencev, ki so zelo hvaležni za izkušnje in ti povejo kako nekaj deluje zelo dobro, kar so se naučili. Seveda te povratne informacije močno vplivajo na naš program.

Vprašanje na mestu pa je verodostojnost učitelja ali inštruktorja preživetja v naravi. Kakšno znanje in izkušnje ima, da vam lahko odgovori na vprašanja iz antropologije, znanosti, kemije, predvsem pa fizike. Pri bivakih gre predvsem za fiziko, ki je prisotna. Kot arhitekt morate znati načrtovati, kako postaviti bivak, upoštevati odbojnost, absorbcijo, sevalno energijo, da boste zgradili primerno zatočišče. Če se teh stvari ne zavedamo, nimamo ali ne znamo narediti ustreznega orodja, bomo igrali na srečo. Pomembno je obdržati telesno temperaturo, imeti znanje in orodje. Če odvzamemo od naštetih zadev samo eno stran, smo lahko v težavah.

Prebral sem res ogromno knjig, priročnikov, saj v tem resnično uživam in sem s časom postal precej selektiven glede mojega branja. To zagotovo prispeva in izboljša moje poglede in znanja v zvezi z dobrimi temami, katere prenašam v prakso. Specializiral sem se za področje Slovenije oziroma naših gozdov. Pogosto imam občutek, da je moje življenje na podeželju močno vplivalo name. Za te izkušnje sem neverjetno hvaležen in nihče mi jih ne more vzeti. Delo na kmetiji, njivah, gozdovih, delo z živalmi, gasilstvo, strelstvo, lov, ribolov, pionirstvo, stezosledstvo, orientacija, vremenoslovstvo, kuhinja, taktične veščine, borilne veščine in samoobramba, permakultura, življenje v naravi.. in še in še..

ČLANEK V REVIJI JANA - POMAGAJ SI SAM

ČLANEK:

Nadnaslov: Laris Žurga uči, kako ob izrednih dogodkih preživeti v naravi ali v mestu

Podnaslov: Ob izpadu elektrike, ogrevanja ali če ostanete na poti

Naslov: Veščine preživetja

Tekst: RENATA UCMAN, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ

Zaradi ekstremnega vremenskega dogodka, naravne nesreče ali negotovih razmer se lahko nepričakovano znajdemo v izrednih okoliščinah, ko moramo znati preživeti tudi brez večine sodobnih pripomočkov in opreme. Laris Žurga, inštruktor in vodja Šole preživetja Laris, je o tem vrsto let sam pridobival široko znanje in praktične izkušnje. Zdaj uči, kako preživeti v naravi, pa tudi v urbanem okolju, na primer ob izpadu elektrike ali pozimi ogrevanja v stanovanju, ali če zaradi okvare avtomobila ostanemo na poti. Pojasnil nam je, kaj vse je dobro vedeti in katere potrebščine si pripraviti v domačem kompletu za preživetje, da bomo ob takih izrednih dogodkih lažje preživeli in pomagali bližnjim.

 

Tri tedne brez elektrike

»Pred leti smo ob žledolomu na Blokah z družino doživeli tritedenski izpad električnega toka. Ni mi žal, da smo takrat namerno ostali na vikendu, v 150 let stari kamniti hiši. Hiša je opremljena s klasično krušno pečjo in kiperbušem, torej z manjšim kuhalnikom na trda goriva, drva, sekance in tako dalje. S tema grelnima telesoma smo se ogrevali, za luč smo uporabljali sveče. Mobilni telefon smo polnili v avtu, pokvarljiva hranila smo imeli na hladnem, na prostem. V skrinji na srečo nismo imeli preveliko živil. Iz tistega, kar je bilo nujno treba porabiti, smo pripravili okusne obroke. V krušni peči smo pekli svoj lasten kruh, tudi z drožmi, pa čebulni kruh. To je bilo eno najlepših obdobij za našo družino. Tako smo imeli na pretek časa za medsebojne odnose in piljenje starodavnih kmečkih opravil,« pojasnjuje Laris Žurga, doma iz okolice Šentvida pri Stični, inštruktor preživetja v naravi in vodja Šole preživetja Laris, ki svoj posel opravlja s srcem in dušo že več kot desetletje. Dolgo vrsto let je sam pridobival praktične izkušnje, kako preživeti v naravi v Sloveniji in v posebnih okoliščinah, zdaj o tem uspešno poučuje udeležence njegovih tečajev in delavnic. O preživetju v naravi zdaj pripravlja tudi priročnik.

Preživetje brez sodobne opreme

Zaradi ekstremnega vremenskega dogodka, naravne nesreče ali negotovih razmer se lahko znajdemo v okoliščinah, ko moramo znati preživeti. »Danes je za podobne dogodke možnosti več kot kdaj koli prej, saj nas lahko v tak položaj prisili ne le narava, ampak tudi človek. Na primer, če nas potres preseneti med spanjem, je majhna verjetnost, da bomo imeli kaj več, kot pižamo, v kateri smo spali. Pri evakuacijah ali množičnem begu bomo imeli s seboj le malo tistega, kar vsak dan uporabljamo. Poplava, požar in visok sneg nas lahko prav tako odrežejo od drugih ljudi. Nesreča v gorah ali pri smučanju nas velikokrat pripravi do tega, da se moramo zagrizeno boriti za obstanek oziroma preživetje.«

Seznam potrebščin ob izrednih dogodkih

Kaj ob takih izrednih dogodkih potrebujemo za lažje preživetje v urbanem okolju, v večjih mestih? »Dobro si je pripraviti komplet za nujne primere doma. Torej seznam kontaktnih številk za nujne primere. To mora biti na papirju, v primeru, če je vaš mobilni telefon prazen oziroma ima prazno baterijo. Svetilko na baterije in rezervne baterije, ali svetilko na dinamo. Radio na baterije in rezervne baterije, ali radio na dinamo. Vsa bistvena zdravila in komplet prve pomoči. Dobro si je pripraviti tudi tridnevno zalogo ustekleničene vode in hrane, pripravljene za uživanje, ki se ne pokvari. Kopije pomembnih dokumentov, kot so zavarovalne police in rojstni listi. Hranite jih v nepremočljivi vrečki. Pripravimo si tudi svinčnik, papir, nož, vrv, ponjavo, posodo, vir ognja in piščalko. Ne pozabite na rezervne ključe vašega doma in avtomobila, prav tako ne na rezervna očala ali kontaktne leče, potrebščine za dojenčke in hišne ljubljenčke.«

Ob izpadu elektrike

Preživeti je treba znati tudi ob daljšem izpadu elektrike, saj danes brez nje skoraj nič ne deluje. Zlasti sredi mrzle zime, ko zaradi tega ni mogoče prižgati niti ogreval, odvisnih od elektrike. Kaj je takrat treba vedeti za preživetje? »Mraz je tihi ubijalec. Podhladitev in ozebline pomenijo smrtno nevarnost, ki se je ne zavedamo dovolj. Telesna toplota je za nas zelo pomembna. Ko temperatura telesa pade pod 35 stopinj Celzija, se vitalni sistemi »izključijo«. To se zgodi, ko telo hitreje izgublja toploto, kot jo proizvede. Med simptome podhladitve spada nenadzorovano drgetanje ali še huje, popolno pomanjkanje impulza za drgetanje, zaspanost, plitvo dihanje, šibek utrip, slaba koordinacija, spotikanje, ne moremo narediti osnovnih gest z rokami, zmedenost, neskladnost, nejasen govor, iracionalne misli in vedenje in tako dalje. Podhladitev nas lahko doleti v hiši ali stanovanju, v avtu, na odprtem, pri izpostavljenosti prepihu, vetru ali vodi. Skoraj vse, kar se nas dotakne, nam poskuša prevzeti našo toploto. Zato v mrazu telesno toploto najprej zaščitimo z oblačili. Telo imejte čim bolj pokrito, oblecite se po plasteh, izognite se potenju in ostanite suhi. Hladna kovinska tla vam bodo ukradla več toplote kot mokre nogavice. Če nas zebe, lahko naredimo nekaj počepov, sklec, ali podobnih vaj za boljšo prekrvavitev okončin. Ne gre pa pretiravati z naporom, ker se posledično pregrejemo in se pričnemo znojiti. Ko smo mokri, se ohlajamo 20-krat hitreje, kot če smo suhi.«

Manjšo prostornino hitreje ogrejemo

Kako lahko ob nepričakovanem izrednem dogodku, na primer ob izpadu elektrike, stanovanje čim bolj učinkovito ogrejemo? »Vedno ogrevamo najmanjši prostor, ki ga imamo v stanovanju ali hiši. Če bo več oseb v malem prostoru, toliko bolje. Vsak človek oddaja približno 40 W toplote, to je enako toploti 40 W žarnice. V skrajni sili je bolje v stanovanju postaviti šotor, sliši se neumno, vendar je to optimalna rešitev, saj manjšo prostornino hitreje ogrejemo. Tudi svečke bodo prišle prav, čeprav ne morem dovolj poudariti, da pazite na požarno varnost! Katere točke telesa najprej ogrejemo? Ogrevamo področje zapestja, kjer imamo najtanjšo kožo, tudi žile vidimo tam. Ker kri kroži po telesu, jo na ta način ogreto pošljemo v obtok. Kako z najmanj energenta najbolj ogrejemo telo? Segrejemo liter vode in jo damo v termovko, še bolje termofor, to pa v vrečo za spanje in tako ogrevamo telo vso noč. Tudi če ni elektrike, plin še vedno deluje. Zato je dobro imeti plinski štedilnik, plinske gorilce, 100 urno svečo in podobno.«

Ogrejemo se s toplimi čaji z ingverjem

V mrzlih dneh imata pri ogrevanju telesa posebno vlogo topla pijača in hrana. »Ključna je hidracija telesa. Ko nas zebe, telo hitro izloči odvečno vodo iz mehurja, da je ne segreva po nepotrebnem. Pri ogrevanju telesa pomagajo topli napitki, kot so razni čaji z dodatkom ingverja. Izogniti se moramo alkoholu in kavi. Kakšna hrana nas pogreje? Na primer, paradižnik nas hladi, pozimi uživamo običajno bolj mastno hrano, da nas ta pogreje.«

Rešitev je mini štedilnik na drva

Kako si za preživetje pripraviti toplo hrano in napitek, če zaradi izrednega dogodka nimamo ne elektrike in ne plina? »Zagotovo sem osebno prepričan, da se sam ne bi mučil v stanovanju brez elektrike in plina. Odšel bi v najbližji gozd, si postavil zavetje in si prižgal ogenj - čisto preprosto. Za take primere, če želite ostati doma, pa si pripravite 100 urno svečo. To je sveča iz rastlinske maščobe in jo uporabite kot gorilec. Obstajajo mini štedilniki na drva, s katerimi bi lahko tudi na balkonu, ali na dvorišču skuhali ali spekli, kar želite. Vedno se pripravimo za uspeh.«

Zavetje ali bivak v naravi

Ob morebitnem izrednem dogodku, ali če se med pohodništvom izgubimo v hribih, je dobro znati preživeti tudi v naravnem okolju in postaviti bivak v naravi. Kako se tega lotimo? »Pravimo pravi takole, 3 tedne zdržimo brez hrane, 3 dni brez vode, 3 ure brez bivaka in 3 minute brez zraka. Bivak ali zavetje nam nudi streho nad glavo, če je dobro postavljen, ohranja tudi toploto. Tri ure brez zavetja se sliši malo, vendar, če vas sredi poletja ujame huda nevihta, močno piha in vas premoči, se boste zelo hitro podhladili. Ključno je ohranjati našo telesno temperaturo, bivak nam je pri tem v veliko pomoč. Poznamo naravne in umetne bivake ali zatočišča. Pred izbiro lokacije je vedno treba preveriti, kaj se nahaja nad lokacijo bivaka. Preverimo, ali na nas lahko pade kaka težka suha veja z drevesa ali morebitne skale s kake kamnite stene. Najlažje je napeti vrv med dve drevesi in po vrvi razpremo ponjavo. Seveda je pogoj, da imamo s seboj vse potrebno. V naši šoli preživetja udeležence delavnic ali tečajev preživetja v naravi učimo, kako se postavi bivak brez uporabe vrvi iz popolnoma naravnih materialov, ki so na razpolago v dani situaciji.«

Set za preživetje v naravi ali mestu

V naravi, pa tudi v urbanem okolju, bomo ob izrednih dogodkih lažje preživeli s setom za preživetje. Kaj ta bistvenega vsebuje? »Set za preživetje mora vsebovati pet ključnih elementov, ki jih v naravi ne najdemo ravno z lahkoto. To so rezilo, na primer nož in žaga. Vir ognja, na primer magnezijevo kresilo, vžigalnik in vžigalice. Posoda, ki drži vodo in je lahko vodotesno zaprta, ko seta ne uporabljamo, Vrv, ki jo sicer lahko tudi spletemo, vendar to lahko traja in ponjava, ki je lahko astronavtska folija ali ponjava iz umetne mase. To je osnova. Vse, kar je dodatno v kompletu za preživetje, je dodatni bonus za vas. Nikoli ne vemo, kje in kdaj nas čakajo neobičajne okoliščine.«

Ogenj omogoča preživetje!

Ne pozabimo, z zavetjem in ognjem v naravi mnogo lažje preživimo! »Tako je. Ogenj ima veliko prednosti. Ogreva nas, razsvetljuje okolico, odganja zveri ter ostale živali, s pomočjo ognja prekuhamo vodo, pečemo in kuhamo. Tudi neizmeren pozitivni psihološki učinek ima - ko imamo ogenj, se zelo dobro počutimo. Pogled v ogenj nas pomirja, nepravilne oblike plamenov pa zelo zaposlijo naše možgane in tako ne mislimo na kup drugih stvari.«

 Kaj je dobro imeti v avtu, če pozimi ostanemo na poti?

Kakšen je seznam potrebščin za nujne primere na poti in v avtu? Laris Žurga: »Dobro je imeti suha in topa oblačila, vir ognja, astrofolijo, odejo. Če je možno, preverite vremensko napoved in spakirajte temu primerna oblačila. Imejte pripravljeno hrano, topel napitek v termo steklenici in ustekleničeno vodo. Mobilni telefon in polnilec. Vsa nujna zdravila. Rezervna očala ali kontaktne leče. Gotovino in kreditne kartice. Seznam kontaktnih številk za nujne primere. To mora biti na papirju, v primeru če je vaš mobilni telefon prazen oziroma ima prazno baterijo. Tak seznam vključuje tudi potrebščine za dojenčke in hišne ljubljenčke. Prvo pomoč. Strgalo za led in odstranjevalec ledu. Lopato za sneg. Zemljevid, če se morate znajti ob morebitnih preusmeritvah. Svetilko na baterije in rezervne baterije, ali svetilko na dinamo. Radio na baterije in rezervne baterije, ali radio na dinamo.«

 Kaj zložiti v nahrbtnik ob morebitni evakuaciji iz stanovanja?

Laris Žurga: »Predvsem topla in suha oblačila, vetrovko, instant žepne grelce, 100 urno svečo. Če moramo prenočiti zunaj, na prostem, nam bo prav prišel ogenj in bivak, oblačila, spalne vreče, grelci, s katerimi si pomagamo in podobno, voda, hrana, nenazadnje tudi avtomobilski komplet za prvo pomoč.«

 Kaj za lažje preživetje vzeti na izlet v hribe?

Laris Žurga: »Pet stvari, to so nož, vrv, vir ognja, posodo in ponjavo.«

 Ogledalo za signaliziranje

Kako signalizirati, če se izgubimo v naravi? Laris Žurga: »Nekateri za signaliziranje uporabijo CD ali DVD plošček namesto ogledala, ali celo pločevinko. Ali ste prepričani, da bo pilot, ki je en kilometer oddaljen od nas, prepoznal signal in vedel, da potrebujete pomoč? Naj vam povem, da za signaliziranje ni boljšega, kot je ogledalo, čeprav je pripomočkov za signaliziranje veliko.«

 Kako v naravi do pitne vode in hrane?

Laris Žurga: »Pri tem upoštevamo prioritete za preživetje. Seveda za pitno vodo poskrbimo pred hrano in za ogenj pred vodo, da jo lahko prekuhamo. To storimo vedno, kadar nismo na izviru potoka ali reke. Vodo jo je pametno tudi prej prefiltrirati. Glede hrane pa nasvet. Če imate hrano in nimate pijače - ne jejte! To lahko privede do hude dehidracije telesa. Vedno pripravljajte le hrano, za katero ste tisoč odsotno prepričani, da je užitna.«

 Pozitivno mišljenje in volja za preživetje!

Kaj je v času izrednega dogodka še bistveno za preživetje v naravnem okolju, sredi gozda? Laris Žurga: »Pozitivno mišljenje je pomembno v mnogih pogledih. Volja za preživetje. Če nimate pravega odnosa, ne boste preživeli. Ohranite svojo pamet in uporabite svoje čute ter določite, kaj je se dogaja v vaši ožji okolici na tem območju, preden pripravite načrt. Bodite pozorni na zvoke okrog vas. To vam bo pomagalo pri organizaciji in planiranju naslednjih korakov. Preverite, kaj imate od opreme, ki vam bo v pomoč za različne naloge. Resno naredite načrt za preživetje. Poskusite ugotoviti, kje ste in kam greste. Dobro je, če imate pri sebi zemljevid. Določite stojno točko s pomočjo terena in zemljevida. Ostanite orientirani. Poskusite ugotoviti vsaj to, ali je v vaši bližini vodni vir, kakšne pogoje imate za zavetje - bivak in podobno. Omejite strah in paniko, kontrolirajte te občutke. Improvizirajte in ustvarjajte. Uporabite pripomočke, kot so kamen -  namesto kladiva, iz koprive naredite vrv in tako naprej. Verjemite vase, temu posvetite največ pozornosti. Soočite se s težavo in ovirami. Če niste sami, pomagajte tudi vašim sotrpinom, da se bodo počutili kar najbolje - to je res pomembno. Primitivno vedenje vam bo pomagalo iz zagate. Opazujte živali in pokazale vam bodo hrano in vodo. Vendar pozor, zapomnite si, da živali absolutno niso stoodstotni vodiči do hrane in vode. Nekatere namreč jedo hrano, ki nam lahko škodi.«

Larisova zgodba

Laris Žurga: »Danes menim, da je moja velika prednost, da sem odraščal na mali kmetiji, pri stari mami pa so imeli veliko kmetijo. Zaradi tega sem pridobil veliko znanj, ki danes tonejo v pozabo in niso samoumevna. Vsako poletje sem s svojim mlajšim bratom, ki je bil tabornik, odšel na desetdnevni tabor ob Kolpo. Sam nisem bil nikoli član tabornikov, sem pa opravljal različne taborniške veščine. Takrat se nisem zavedal, da bom podobna znanja prenašal na ostale. Vsa ta znanja in veščine sem srkal in jih preizkušal na terenu, vendar takrat ni bilo veliko knjig na to temo – preživetje v naravi. V srednji gostinski šoli sem imel tudi tri sošolce, bili smo veliki ljubitelji avantur v naravi. V prvem letniku smo šli za tri tedne na poletne počitnice na Koroško – brez hrane in preživeli smo. V drugem letniku smo to ponovili in tri tedne preživeli v popolni divjini, brez hrane. To je bil za nas velik izziv, hkrati pa smo bili srečni in smo napredovali v mnogo pogledih. Pridobili smo veliko več samozavesti in boljšo samopodobo, pa seveda osvojenih veščin. Med zimskimi počitnicami v drugem letniku smo šli ponovno za sedem dni na našo lokacijo, takrat smo imeli s sabo nekaj hrane, kruh smo si pekli sproti. Te odprave smo tradicionalno ponavljali vsako poletje in vsako zimo, še po končani srednji šoli, ko smo bili na fakulteti. Če bi naši starši vedeli, da ne bomo imeli s sabo hrane in kje se bomo potepali, ne vem, kako bi odreagirali. Po tem so se naše poti razšle in mislim, da sem edini od štirih, ki to tradicijo nadaljujem vsako leto na naši lokaciji, poleti in pozimi, vsaj za en vikend, raje več dni. Na to našo lokacijo sem vedno vzel prijatelje in prijateljice, da so spoznali, kako lahko skupina desetih odraslih ljudi cel vikend preživi z enim kilogramom riža ali celo brez tega. Kasneje pa sem ustanovil šolo preživetja.«

 Česa nauči na tečajih preživetja v naravi?

Laris Žurga: »Usposabljanje za preživetje je poučevanje ljudi o preživetju v divjini z uporabo veščin. Takšne tehnike vključujejo gradnjo zatočišč iz razpoložljivih materialov, kurjenje ognja brez vžigalic, iskanje vode, prepoznavanje užitnih rastlin, izdelavo orodij, tudi za lov in lovljenje živali s primitivnimi napravami ter izdelavo zaščitnih oblačil in odej iz naravnih vlaken. Zavetišča, zgrajena pri usposabljanju za preživetje, vključujejo naravne bivake iz vej, pokritih s travo, lubjem, listjem ali blatom, zavetišča v skalah in snežne luknje. Postelje so narejene iz vej in trave, v mrzlem vremenu pa se lahko gradijo na kamnih, segretih na tabornem ognju. Ogenj zanetimo z netivom, narejenim iz suhega lubja in zdrobljene trave, prižgane z iskro iz kremena, magnezijeve palčke ali z trenjem les ob les, s pomočjo rok ali loka. Udeleženci  se naučijo, kako pridobiti vodo iz prsti s kopanjem lukenj, pobiranjem rose, stiskanjem blata ali z izgradnjo destilatorjev ter zbirati vodo iz zraka in rastlin. Prav tako se naučijo nabiranja in predelave užitnih rastlin ter prepoznavanje žuželk za zagotavljanje nujne hrane in tako dalje. Po zaključku usposabljanja vsak udeleženec prejme diplomo.«

Laris Žurga: »Na naši spletni strani www.sola-prezivetja.si boste našli še več informacij. Tudi preko You Tube (Laris Survival School) imamo brezplačno akademijo preživetja v naravi v obliki teoretičnih tečajev, vozlov, napotkov v skrajnih situacijah.«

 Kako se pripraviti na izlet ali pohod v hribe?

Laris Žurga: »Tudi na izlet, pohod ali potovanje se dobro pripravite. Izberite cilje, primerne svojim sposobnostim in sposobnostim soudeležencev. Pohodniki bodite pazljivi, da ne izberete težke poti, zlasti, če niste v dobri fizični pripravljenosti. V začetku sezone izberite lažje poti in jih postopoma stopnjujte po težavnosti. Zberite podatke o poti, torej višinske razlike, trajanje poti, morebitne okrepčevalnice, koče ali bivake na poti. Ko se na pot odpravljate z otroci, se še posebej dobro pripravite. Vedno upoštevajte pravilo, da najšibkejši člen, počasnejši naj vedno hodijo pred ostalimi. Če imate vodnika, upoštevajte vsa njegova varnostna navodila. Za planiranje si vzemite čas. Prehrano skrbno načrtujte, sploh, če se odpravite za več dni. Če morate paziti na težo nahrbtnika, imate danes na trgu dokaj veliko izbiro obrokov, ki so že pripravljeni in dehidrirani. Za pripravo dodate le vodo, po potrebi segrejete in pojeste. Poskrbite, da vam na poti ne bo zmanjkalo vode. Ta je veliko bolj pomembna od hrane. Kadar nimate vode in imate hrano, ne jejte. Telo bo zaradi tega ob dodatno tekočino, kar je lahko tudi usodno. Za večdnevno potepanje predhodno preverite možne vire pitne vode. Dobro planirajte počitke, kje se boste ustavili in okrepčali. Med krajšimi pohodi in izleti s seboj v nahrbtniku nosimo svežo majico, da se lahko preoblečemo, energijske ploščice ali energijske gele in pijačo, najboljša je voda. Izogibajte se alkoholu med samo potjo. Zaradi posledic popitega alkohola kaj hitro lahko pride do kake neprijetne zadeve. Izberite primerno opremo in potrebščine, primerna oblačila in dobro uhojeno obutev. V hladnejšem obdobju se oblečemo po principu čebule, torej večplastno. V Sloveniji moramo tudi poleti imeti pri sebi vetrovko ali anorak v primeru nenadne spremembe vremena. Rokavice, šal in kapa so nepogrešljivi v hladnejšem, zimskem obdobju. Poskrbimo tudi za zaščito oči v sončnem vremenu ali na snežni odeji, kožo pred soncem zaščitimo s sončno kremo. Spremljajte vremensko napoved in bodite pripravljeni tudi na spremembo vremena. V nahrbtniku vedno imejte prvo pomoč.«

Podpisi:

1. Laris Žurga je inštruktor preživetja v naravi in vodja Šole preživetja Laris. Dolgo vrsto let je sam pridobival praktične izkušnje, kako preživeti v naravi v Sloveniji in v posebnih okoliščinah, zdaj o tem uspešno poučuje udeležence njegovih tečajev in delavnic.
2. Za preživetje v naravi je dobro znati poskrbeti za zavetje in postaviti bivak.
3. Laris Žurga pravi, da je na izlet v hribe dobro vzeti pet stvari, ki ob izrednem dogodku pomagajo preživeti. Med te sodijo nož, vrv, vir ognja, posoda in ponjava za zavetje.
4. Imate tudi sami izkušnjo preživetja v zimskem mrazu na prostem?

Seveda. Nikoli ne bom pozabil izkušnje, ko sva s sošolcem iz srednje šole odšla na Koroško za nekaj dni, sredi zime. Takrat sem spoznal, da ni vsaka spalna vreča dobra za (minus) – 22 stopinj Celzija. Ogenj sva z lahkoto prižgala, le vzdrževati ga je bil poseben izziv. Namreč ves les  je bil pod snegom, torej vse je bilo mokro in je ogenj le za silo gorel, sevanja toplote praktično ni bilo zaradi hudega mraza. Ko sva se odpravila spat, vsak v svojo spalno vrečo, sem v trenutku spoznal, da ne bom mogel preživeti noči, v spodnjicah, v spalni vreči za poletje  (+) 20 stopinj Celzija, saj sem lahko skoraj »gledal« skozi njo. Tudi sošolec je spoznal, da na ta način nikakor ne preživiva noči, kljub ognju, če se temu sploh reče ogenj.

Sklenila sva, da eno spalno vrečo razgrneva čez najino zimsko podlago iz smrekovih vej, visoko skoraj en meter od tal. Na spodnjo spalno vrečo sva legla tako, da sva se s hrbti stisnila in se pokrila z drugo spalno vrečo. Vrhunska rešitev. Sklenila sva, da tudi na ogenj ne bova več nalagala, ker ga nisva več potrebovala. Sliši se čudno, vendar bi se vsakič ohladila, ko bi nalagala na ogenj. Lepa lekcija. V takih primerih ni prostora za predsodke (dva moška stisnjena s hrbti) in tako dalje.

Kaj je bistveno za preživetje zunaj, ko so pozimi  temperature res zelo nizke? Najbrž je takrat najtežje preživeti na prostem?

Bistveno je zadržati našo telesno temperaturo. Če le ta pade pod 35 stopinj Celzij, odpovedo vsi »sistemi« v telesu. Zavedati se moramo, da mrazu rečemo tudi »tihi ubijalec«, zato je potrebno biti pripravljen tudi na take razmere.

Kot sem pisal že v prejšnji številki, je potrebno imeti pokrita vsa izpostavljena mesta, oblečeni smo večplastno, po sistemu »čebule«.

Zelo pomembno je, da ostane naše telo suho. Če se zaradi napora preznojimo, nas mraz ohlaja 20 do 30 krat hitreje, kot če smo suhi.

Pozimi je lahko zelo prijetno v kakem »indijanskem šotoru«, saj je to eden redkih šotorov v katerem lahko kurimo. Lahko rečem, da je poletje tudi lahko smrtno nevarno (podhladitev) pri 20 stopinjah. Samo dodamo močan veter in vodo.

1. Prvi ukrep za preživetje: Za kaj je pozimi, v mrazu, snegu, vetru, najprej treba poskrbeti za preživetje v naravi?

Najprej zakurimo ogenj, v kolikor je to mogoče. Ogenj nam poleg ostalih funkcij pomaga prekuhati vodo, zato je ključen v takih primerih, ko vodo nabiramo v naravi. Takoj za ognjem ima prioriteto zavetje ali bivak, kakor mu pogosto rečemo. Po domače streha nad glavo in zaščita pred vetrom. Obstaja naravna ali umetna rešitev.

Še nekaj: Za čez noč potrebujete 3 x več drv, kot sprva mislite, sploh pa, če niste bili še čez noč na prostem.

Pripomočki in oprema: Kakšne pripomočke in opremo je v takem mrzlem zimskem vremenu dobro imeti pri sebi, za lažje preživetje na prostem?

V naši šoli preživetja vedno poudarjamo, da imamo s seboj vedno osnovnih 5 pripomočkov za preživetje v naravi ali urbanem okolju. To so: Nož, vrv, vir ognja, ponjava in posoda. Udeleženci naših tečajev preživetja v naravi se naučijo tudi, kako ravnamo, če nimamo popolnoma nič s seboj.

 Nož je osnova. Režemo, sekamo, cepimo drva, z njim naredimo razne pripomočke, kot do lok, past ali podobno.

 Vrv nam pomaga kaj pričvrstiti, zavezati, z vrvjo lahko tudi lovimo v obliki zank ali pasti. Lahko si spletemo mrežo, naredimo preprost nahrbtnik in še nešteto drugih pripomočkov.

 Vir ognja pomeni: Vžigalice, vžigalnik, kresilo, povečevalno steklo, smodnik (lovci, policisti, vojaki) primitiven način prižiga ognja s pomočjo trenja – les ob les. Ogenj je za preživetje v naravi skoraj nepogrešljiv element.

 Ponjavo uporabimo za streho nad glavo, lahko zbiramo deževnico, prenašamo vodo ali odmrli material za gradnjo zavetja – bivaka.

 Posodo prvenstveno uporabimo za prekuhavanje vode, seveda tudi kaj dobrega skuhamo ali spečemo v posodi. Ker posoda ne raste na drevesih, pa tudi ostali pripomočki ne,  je modro poznati preproste trike, kako izdelamo posodo v divjini iz naravnih materialov.

 

1. Metalizirana folija: Kako v mrazu pravilno uporabiti metalizirano folijo za prvo pomoč?

Jaz to folijo imenujem astro-folija. Namreč zaradi njene nizke teže se uporablja v vesoljskih plovilih, kot izolacija. Običajno je dvo barvna. Ena ploskev je zlata, druga srebrna. Kadar nas ali pacienta zebe, damo folijo z srebrno stranjo proti telesu, če pa se želimo zaščititi pred soncem pa je zlata barva obrnjena proti telesu, med tem ko srebrna odlično odbija sončne žarke ali druge vire toplote. Ker je izredno tanka, lahko skozi njo vidimo. To tudi pomeni, da nas NE bo grela v primeru, če jo uporabljamo direktno v vodi ali snegu.

S to folijo lahko naredimo odličen pripomoček za signaliziranje oziroma za opozarjanje in sicer tako, da oba konca pritrdimo na dve palici in dobimo eno veliko »ogledalo« s katerim delamo tako imenovane »zajčke« in nam mogoče uspe za hip zmotiti pilota letala ali helikopterja, ki letita mimo nas.

Med drugim v astro foliji lahko zbiramo deževnico, prenašamo vodo in vodo lahko tudi prekuhamo. Naj ponovimo, plastika se topi pri 180 stopinjah Celzija, voda pa doseže največ 100 stopinj Celzija, tako voda praktično »hladi« plastiko, da ne scvrkne oziroma se prežge, kot rečemo.

Iskanje zavetja: Kje in kako v mrzlem, sneženem in vetrovnem zimskem vremenu zunaj na prostem poiskati varno zavetje? Morda v različnih okoliščinah?

Zavetje vedno poiščemo v zavetrnem delu terena, nikoli na odprtem, na primer sredi jase. Vedno gledamo, kje je dovolj raven teren, kjer bomo spali. Pozorni moramo biti na to kaj je nad nami. Izognit se moramo kakim zlomljenim suhim vejam kake bukve, kajti, če pade na nas 10 kg težka veja imamo resno težavo, če sploh preživimo. Sneg nam lahko zelo pomaga v obliki izolacije. Najpogostejša oblika zavetja v snegu je »snežna luknja«.  Že ime pove vse. V sneg skopljemo luknjo, (2 – 3 m premera), sneg polagamo okrog in okrog po obodu snežne luknje. Na obod snežne luknje položimo močne veje leske ali kar imamo na voljo. Na palice polagamo smrekove veje in vse skupaj pokrijemo s snegom, v snežni luknji lahko tudi kurimo ogenj, ki neverjetno dobro greje. Druga opcija je snežni iglu.

Je dobro zavetje tudi sneženi iglu, če drugega nimamo na voljo – kako ga narediti?

Snežni iglu je odlično zavetje, a pozor. Za postavitev igluja moramo imeti na voljo dovolj kompakten sneg (s pršičem si nimamo kaj dosti pomagati) in pravo orodje (dolg žaga ali mačeta)  za rezanje kock iz snega. Pomembno je, da predhodno označimo velikost igluja in snežne »temelje« dobro pripravimo s teptanjem.

Ko so temelji urejeni, položimo prvo vrsto kock iz snega. Kocke se morajo čim lepše stikati, v vsakem primeru pa vse spoje na koncu zapolnimo s snegom, da iglu opravlja svojo funkcijo.

Ko smo položili prvo vrsto kock, jih moramo poševno odrezati, ker je potem vse naslednje vrste sledijo prvi.

Izgradnja igluja zahteva veliko energije vendar, ko je zgrajen, lahko bivamo v njem tudi daljše obdobje, če ravno ne pride odjuga. Če gre za samo eno noč ali dve, se bolj splača narediti snežno luknjo, je bolj topla, zaradi odprtega ognja. V igluju nas grejejo sveče. Ključno pri vseh iglujih je, da moramo narediti ventilacijsko luknjo skozi steno igluja za dotok svežega zraka. Po navadi je to kaka smučarska palica ali podobno. Sploh pa moramo za ventilacijo skrbeti kadar sneži, kajti, če nam sneg zapre dovod svežega zraka imamo hude težave – lahko tudi najhujše – smrtne. Če sveče ugasnejo, pomeni, da ni več kisika v prostoru ali pa so pogorele, če se malo pošalim. Ustrezno ukrepamo. Ali uredimo prezračevanje ali pa nemudoma zapustimo prostor

Šotor: Kako pozimi v mrazu preživeti v šotoru, ki ni namenjen zimskim razmeram? Kam ga postaviti? Kako bolje izolirati šotor pred mrazom? Kako se ogreti v šotoru? Kako pripraviti ležišče?

Iskreno, osebno nikoli nisem postavljal šotora v gozdu. Zakaj, ravno zato, ker ne moremo kuriti  v šotoru, razen če je narejen tako, da lahko uporabimo kako malo peč na trda goriva ali podobno, pa še težek je za prenašanje, če ni alpinistični, za katerega boste odšteli veliko denarja.

Če bi postavljal šotor v gozdu, bi ga izoliral z odmrlim materialom (suho listje) in nato še s snegom. Sneg je res vrhunska izolacija zaradi strukture in veliko zraka v njej. Grel bi se na odprt ogenj kak meter od vhoda, za ognjiščem bi pripravil grelno – sevalno steno iz vej. Greli bi se lahko tudi s svečo, plinskim gorilnikom.. Ali je to varno, če ste sami in med spanjem prevrnete vir ognja? Vsekakor ni varno, zato se bojim klasičnega šotora v hladnem obdobju.

Če dobro premislim, bi osebno naredil ogrodje za klasičen (oblika črke A) bivak in ga prekril s ponjavo od šotora in prekril s snegom.

Ležišče si vedno dvignemo od tal in sicer naložimo smrekove veje enakomerno po ležišču, čimbolj na debelo. V nasprotnem bi ležali na ledenih tleh, ki bi nam iz minute v minuto kradla našo toploto.

Preživetje pozimi v avtu: Kako pozimi v mrazu in snežnem viharju preživeti v avtu, če ostanemo na cesti, morda sredi gozdov, daleč od vasi in mest? Kaj je takrat dobro storiti?

Dobro vprašanje. Obvestimo svojce in pokličemo pomoč, če je to možno.

Če imamo dovolj goriva in motor deluje, tudi če smo vkopani v snegu ali blatu je super, ker imamo ogrevanje in dobro zavetje proti vetru. Če ni goriva ali motor ne deluje še vedno ne zapuščamo vozila. Kar potrebujemo je toplota. Lahko v bližini avtomobila zakurimo ogenj, da se pogrejemo in mogoče v ognju segrejemo kamne in jih odnesemo v avtomobil za gretje, damo jih na leseno podlago in ne na plastiko ali gumo. Zopet imejmo pred očmi telesno temperaturo, da ne pade prenizko.

Preživetje v mrazu in vetru: Ob nizkih temperaturah pozimi občutek mraza na prostem še poveča močnejši veter – kako takrat preživeti na prostem? Kako preprečiti ozebline?

Na primer pri zmerni burji, ki piha s hitrostjo 16m/s (58km/h) in pri temperaturi 0°C počutimo tako, kot bi se ob brezvetrju počutili pri kar -19°C. Tudi v gorah smo pogosto izpostavljeni nizki temperaturi zraka in močnemu vetru. Občutek mraza zaradi vetra zelo dobro poznajo kolesarji in jadralci na deski, ni pa neznan tudi ostalim, ki se veliko gibljejo v naravi.

Čimprej moramo poiskati naravno zavetje ali pa naredimo umetno zavetje, ustrezno se oblečemo in pazimo, da se zaradi napora ne bi pregreli in se preznojili. Vse dele telesa dobro pokrijmo, dlani skrijemo pod pazduho, ne dotikamo se kovin. Če nas zebe moramo gibati, narediti kak počep ali sklece.

Ozebline so posledica mraza in vlage v tej meri, da je poškodovana tudi koža. Dodatno pripomore k slabemu pretoku krvi tudi kajenje, alkohol in nekatere bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Mesta kjer dobimo ozebline zaradi refleksnega stiska žil so stopala in roke ter prsti na rokah in nogah, ušesa lica, nos, brada.

Ogenj: Kako pozimi, v mrazu, ko je narava ovita v debelo snežno odejo, zakuriti ogenj na prostem in se pogreti ob njem? Kakšne pripomočke je dobro imeti za to, da zanetimo ogenj? Kako se pravilno ogreti?

Ni težav. Osebno vedno na sneg položim smrekove veje, kar na debelo in na njih zakurim ogenj s pomočjo smrekove smole in brezovega lubja, katerega prižgem s kresilom. Ogenj se po naravni poti pomika navzdol, sneg se lepo stali. Na tak način dobimo že na pol izdelano snežno luknjo, kateri samo še izoliramo tla s smrekovimi vejami in naredimo umetno ali naravno streho. Vedno si grejemo predel zapestja, kjer je koža najtanjša in se tam vidijo naše žile. Ker topla kri kroži po telesu, na ta način ogrejemo telo, seveda se proti ognju obrnemo tudi s hrbtom, da nas ne zebe v zadnjo plat.

Voda in hrana: kako pozimi na prostem v mrazu in morda snegu do pitne vode in hrane, če smo prisiljeni preživeti v naravi? Kakšno vodo piti? Kako do vsaj nekaj hrane v naših gozdovih?

Če imamo sneg imamo vodo. (Led se tali veliko hitreje od snega). Potrebujmo še posodo in vir ognja za prižig ognja. Če vodo nabiramo iz reke, potoka ali jezera jo moramo obvezno prekuhati, po potrebi pa še prefiltrirati, pa naj izgleda še tako čista.

Hrane pozimi je seveda veliko manj, kot v ostalih letnih časih. Najlažje je najti smreko ali bor od katerih je užiten kambij, del lubja, bele barve, tik ob deblu. Iz kambija napravimo »špagete« katere najprej malo  časa kuhamo v vodi, da se izloči smola, nato pa jih še popražimo na maščobi.

Če ni snega, bomo zagotovo na travniku našli regrat, ki je užiten vse leto in sicer vsi njegovi deli: Korenina za čaj ali prikuho, listi za solato, stebla in cvetovi ravno tako za solate ali prikuhe. Potem lahko najdemo plodove kot so lešniki, kostanj, žir je surov strupen, zato ga olupimo in prepražimo, strup je termično labilen in se tako izniči. Če želod olupimo, ga na drobno narežemo in ga damo v hladno vodo, zavremo in postopek ponovimo 10 krat, vsakič vodo zavržemo in nalijemo svežo vodo. Iz kuhanega želoda tako pripravimo »želodov pire«. Če pa ga olupimo in nasekljamo, prepražimo do črne barve in zalijemo z vodo, pa dobimo odličen nadomestek kave.

 Preživetje v urbanem okolju: Kako pozimi v mrazu preživeti v mestu, če ob izrednem dogodku nimamo ne ogrevanja ne elektrike, morda tudi ne strehe nad glavo?

V vsakem primeru bi osebno v taki situaciji raje odšel v gozd in si tam postavil zavetje in si zakuril ogenj. To je moje osebno prepričanje.

Sicer pa je pametno izbrati najmanjši prostor v hiši ali stanovanju in tam se zberejo vsi stanujoči, kjer že s telesi in izdihanim zrakom malo ogrejejo prostor. Tudi šotor v stanovanju se sliši neumno, pa ni. Prostor šotorov je vedno majhen in se relativno hitro segreje. Pazite pa na požarno varnost.  Govorili smo tudi o 100 urni sveči, katera nam lahko na hitro pomaga ogreti prostor, tudi skuhamo lahko kaj malega nad tako svečo. Ampak.. cilj ni segrevati velikih soban ampak vaše telo. Plin običajno deluje, tudi če ni elektrike, upoštevajte tudi to. Če zavrete liter vode in vodo dodate v termofor, vas bo tako v spalni vreči grel celo noč.

1. Oblačila in obutev: V kakšnih oblačilih in obutvi je pozimi v mrazu najlažje preživeti na prostem?

Kot sem že prej omenil, je pomembno upoštevati pravilo čebule, torej se večplastno oblečemo. Sloj tik ob koži naj bo sintetičen, naj odvaja vlago in znoj navzven, stran od telesa, potem sledijo flisi, puloverji, jopice, Softshell jakne, Gore-Tex in podobno, nekaj kar odbija vlago in vodo. Pri obutvi je podobno. Obstaja res vrhunska obutev za nizke temperature s posebnimi termo vložki in seveda je tudi vodoodporna. Nekatera obutev ima že vgrajene baterijske grelce, (akumulatorji so polnilni). Če tega nimamo, se dobijo odlične grelne vrečke za noge in prav tako za roke. Ene lahko uporabimo večkrat nekatere pa so enkratno uporabo.

Morda še nekaj nasvetov, veščin, ki jih je dobro poznati za lažje preživetje v mrzli zimi?

Vsem polagam na srce, da se naučite osnov in naprednih tehnik preživetja v naravi in urbanem okolju, to pomeni, da se venomer izobražujete in kar je najbolj pomembno, da teorijo preizkusite v praksi, da ne boste razočarani na koncu, ker vam na primer ne bo uspelo zakuriti ognja po »You Tube - recepturi«. Hočem reči, da če oči vidijo, še ne pomeni, da to roke znajo. Trening, trening. In ne odkrivajte tople vode, za to obstajajo res dobri tečaji, tudi pri nas, v Sloveniji.

Na ta način boste v kritičnih trenutkih suvereno odreagirali na podlagi preteklih uspehov in izkušenj.

V Sloveniji raste veliko zdravilnih zelišč, ki se tradicionalno uporabljajo za zdravljenje različnih težav. Nekatera najbolj znana in uporabljana zdravilna zelišča v Sloveniji so:

1. Kamilica (Matricaria chamomilla) - uporablja se za lajšanje vnetij in pomiritev živčnega sistema.

2. Rman (Achillea millefolium) - znan je po svojih protivnetnih in protibolečinskih lastnostih, pogosto se uporablja za zdravljenje prebavnih težav.

3. Sivka (Lavandula angustifolia) - uporablja se za lajšanje stresa, tesnobe in nespečnosti.

4. Navadni slez (Althaea officinalis) - znan je po svojih protivnetnih in pomirjevalnih lastnostih, pogosto se uporablja za zdravljenje težav s prebavo in dihalnimi težavami.

5. Rdeča detelja (Trifolium pratense) - uporablja se za lajšanje simptomov menopavze in menstrualnih krčev.

6. Repik (Plantago lanceolata) - znan je po svojih protivnetnih in pomirjevalnih lastnostih, pogosto se uporablja za zdravljenje kožnih težav in prehladov.

7. Brin (Juniperus communis) - uporablja se za zdravljenje težav z ledvicami in mehurjem, pa tudi za lajšanje bolečin v sklepih.

8. Lipa (Tilia spp.) - uporablja se za lajšanje tesnobe in nespečnosti, pa tudi za zdravljenje prehladov in gripe.

9. Materina dušica (Thymus vulgaris) - znan je po svojih protivnetnih in antibakterijskih lastnostih, pogosto se uporablja za zdravljenje prehladov, kašlja in vnetij grla.

10. Šentjanževka (Hypericum perforatum) - uporablja se za lajšanje depresije, tesnobe in stresa.

Seveda pa obstaja še veliko drugih zdravilnih zelišč, ki rastejo v Sloveniji in se tradicionalno uporabljajo za zdravljenje različnih težav.

 

Lahko kontaktirate na info@sola-prezivetja.si ali pokličite 041 393 494, Laris Žurga

Na FB in YOU TUBE poglejte: Laris Survival, Survival in Nature, skupina Laris Survival School Slovenia

• Naša priporočila
• Izjave udeležencev
• Fotografije
• Videe
• Reportaže neposredno iz narave

Naš moto: Spet smo prež’vel!