OSNOVE PREŽIVETJA V NARAVI V HLADNEM OBDOBJU

OSNOVE PREŽIVETJA V NARAVI V HLADNEM OBDOBJU

Med evolucijo smo se naučili, kako živeti z naravo. Po stoletjih smo pozabili, kako je živeti v sožitju z njo. Kako brati njene znake in izkoristiti njene darove. Res je, da je v časih narava zelo kruta, zaradi tega smo se toliko trudili, da jo obvladamo, ampak je v večini primerov kot mati, ki ima rada svoje otroke in jih uči o življenju.

Uvodoma naj povem, da smo se izgubili (pri mojih 15 letih) v domačem gozdu, z skupino enajstih otrok med 5 in 12 let. Najbolj stresno je bilo dejstvo, da se je dan bližal večeru in ni bilo videti sonca, po katerem bi se lahko orientiral. Prav živo se spomnim, kako mi je zakuhalo v glavi od panike in strahu, a tega nisem smel pokazati otrokom - da se ne prestrašijo. Ko sem se umiril, sem se odločil, da najdemo pot in je nikakor ne zapustimo, ko smo prišli v kako križišče poti, smo vedno izbrali tisto, ki je vodila v dolino, na ta način smo prišli iz gozda. Seveda nismo prišli v domače okolje, temveč ravno nasprotno. Ko sem zagledal hišo, je sledila odrešitev.

Na kaj moramo biti pozorni, preden se odpravimo na bivakiranje v snegu. V prvi vrsti se moramo vprašati:

• Kam smo namenjeni?
• Koliko časa bomo preživeli v zimskih razmerah?
• Ali imamo sploh primerno opremo, da se lotimo podviga?
• Ali smo obvestili vsaj najbližje kam se odpravljamo? Namreč točna ali zelo približna lokacija je nujna za pomoč pri morebitnem reševanju. Seveda tudi pojdite tja, tam vas bodo iskali. Smiselno, kajne?
• Ali imamo partnerja za preživetje? Če greste sami - veliko tvegate.
• Ali imamo plan B? Pozimi vas lahko marsikaj preseneti.
• Kaj narediti, če na lokaciji ni omrežja za telefon?

Vsaka lokacija ima tudi pozimi svoje specifične lastnosti. To so na primer:

Nadmorska višina, dostopnost oziroma razgibanost terena, mikroklima (če je v bližini vodni vir se običajno lahko pričakuje zelo nizke temperature in veliko vlage v zraku), flora, favna... Na vse to je potrebno pomisliti. Če greste na neznano lokacijo, bodite pripravljeni na najhujši scenarij. Smer odhoda v neznano področje si ustrezno označujte, da se lahko vrnete na izhodišče ali da vas reševalci lažje najdejo.

Dolžino bivanja v naravi načeloma določite sami. Vsi pa dobro vemo, da se to bivanje lahko podaljša proti naši volji iz najrazličnejših razlogov. Ne bom jih našteval, ker ni zgornje meje le teh. Torej pred odhodom vedno imejte v glavi, kaj pa če... vendar to delajte z občutkom, kar ne pomeni, da se vam doma ne more nič zgoditi. Če pride do situacije, ko kje obtičimo, se poskusimo umiriti in nikakor si ne dovolimo, da nas brezglavost pokoplje.

Komfort bo v veliki večini odvisen od opreme, ki jo imate. Osebno ne uporabljam »high tech« opreme in se poskušam čimbolj približati naravnim sredstvom – čudno, kajne? Poglejte, v Sloveniji imamo približno 70 odstotno pokritost z gozdovi. Izkoristite to danost in preizkusite posteljo in bivak iz smrekovih vej - če nimate »armafleks« podlage in ponjave. Presenečeni boste, kaj vam nudi narava. Od opreme bi posebej poudaril topla in "rezervna" oblačila. Bodite oblečeni po principu čebule - torej večplastno. Ob  večjih naporih se boste gotovo spotili - upoštevajte to, da imate dodatna suha in sveža oblačila, da ostanete suhi. Ne pozabite tudi na osebno higieno.

Na zimsko bivakiranje opozorite svoje bližnje in prijatelje (vsaj 3 osebe), da vas bo lažje iskati, če se ne vrnete ob času, kot ste se dogovorili. Seveda je pomembno, da se ne odpravite sami. Če boste sami veliko tvegate, kot sem že omenil.

Pred spanjem si dobro izolirajte ležišče in uporabite materiale, ki so na voljo. Če spite v spalni vreči, priporočam, da spite samo v spodnjicah. Danes so na voljo tudi raznorazne bivak vreče, v katerih lahko spite tudi na dežju ali snegu - so nepremočljive. V izrednih situacijah vam bo zelo prav prišla tako imenovana astronavtska folija - reševalna odeja. Pozimi naj bo zlata stran na zunanji strani telesa.

Naredite si svoj kit za preživetje.

1. Okolje je načeloma tisto, ki narekuje, kašen kit za preživetje si boste pripravili. Koliko opreme boste vključili vanj, je odvisno od tega, kako boste prenašali kit za preživetje. Seveda bo manjši, če ga boste imeli pri sebi / na sebi, kot tisti, ki ga imate, na primer v avtu.
2. Vedno imejte najbolj pomembne stvari pri sebi. Upoštevajte tako opremo, katero lahko uporabite večkrat in se ne "pokvari".
3. Svoj kit za preživetje si lahko sestavite sami ali pa ga kupite. Najnujnejše stvari v kitu za preživetje naj bodo prilagojene razmeram, oziroma potrebam. Kit za preživetje naj bo v nepremočljivi (kovinski, plastični) embalaži. Naj zavzame čim manj prostora in naj bo lahek za nošenje ter naj bo prilagojen velikosti opreme v kitu.

POMEMBNO:

Ko pripravljate svoj kit za preživetje, upoštevajte naslednje komponente:

1. a) Sredstva za prižiganje ognja

Vžigalice, vžigalnik (bencin, butan), magnezijeva paličica s kovinsko ploščico, petrolejev žele, pred pripravljeno netivo - osebno priporočam tampon iz vate iz katerega dobimo resnično ogromno netiva. Ogenj lahko prižgemo tudi brez teh pripomočkov - uporabimo bow – drill -trenje les ob les s pomočjo loka.

1. b) Oprema za čiščenje in prenašanje vode

Sredstva za dezinfekcijo vode - tablete, kovinska posoda služi prekuhavanju vode, (lahko je posoda kita za preživetje).

Vodo lahko prekuhate tudi v navadni PVC vrečki - pazite le, da plamen ognja ne bo višji od nivoja vode v vrečki (brez skrbi, vrečka se ne stopi, ker jo "hladi" voda, ki ima največ 100 stopinj Celzija, plastika se topi nad 180 stopinj Celzija)

Vodo lahko prenašamo na različne načine. V steklenici, čutari, plastični vrečki, kondomu + nogavici, kovinskih posodah in podobno.

1. c) Oprema za ribolov, lov ter pripravo hrane v divjini

Ribolov:

Potrebujete različne velikosti trnkov, nekaj uteži, »laks« - ribiško vrvico, klešče in škarje. Pomislite s kakšno velikostjo rib imate opravka in si opremo prilagodite razmeram. 

Lov:

Tu moram poudariti, da divjad lovite res samo v skrajni sili, ko gre za resnično preživetje. V mirnem času je to strogo prepovedano. Tudi lovci morajo upoštevati, kdaj se lahko lovi posamezno vrsto divjadi.

Pasti in zanke. Poznamo ogromno vrst pasti, ki jih lahko uporabimo (dvigalka, stopalka..) Svetujem, da si kupite padalske vrvi, katere boste definitivno potrebovali. Prednosti je res veliko, ena izmed teh je ta, da iz ene osnovne vrvi, dobite do 7 manjših.

Hrano boste največkrat, seveda, če imate pogoje, pripravljali kar v kovinskih posodah, kaj spekli na kamnih, na palici in podobno.

1. d) Pripomočki za signaliziranje

Podnevi uporabite signalno ogledalo, piščalko, pirotehnične pripomočke (dim, signalne rakete..)

Ponoči uporabite piščalko, svetila (baterijska svetilka, kemijska svetilka, ki jo prelomimo, da pride do reakcije, bakle...)

1. e) Oprema za pripravo bivaka

Potrebovali boste vrvi, če jih nimate v dani situaciji, se bo potrebno močno potruditi (uporabite korenine smreke, naredite vrv iz koprive, ampak traja vsaj en dan, da se vlakna posušijo).

Največkrat vam bo prav prišla manjša žaga, sekira ali nož.

Uporabili boste lahko pončo, pelerino, spalno vrečo, plahto iz bombaža, astronavtsko folijo-odejo, vreče za smeti in podobno.

1. f) Prva pomoč

Prva pomoč je absolutno pomembna, saj nikoli ne vemo, kaj se nam lahko pripeti. S seboj imejte vsaj osnovne stvari, kot so : Povoji, obliži, lepilni trak, žiletko ali skalpel, gaze, razkužilo, sredstva za opekline, sol, sladkor (z znojenjem izgubimo pomemben del soli iz telesa, ko smo utrujeni nam lahko nevarno pade sladkor), alkoholne robčke, raztopina za izpiranje oči, šivalni pribor...

1. g) Razni ostali pripomočki

Kompas, pisalo in po možnosti vodoodporen papir, vijaki za les, ostro nabrušen nož z enodelnim rezilom, švicarski nož  in brusni kamen…

V naši šoli preživetja Laris prenašamo znanja predvsem na mlade in seveda tudi mlade po srcu. Vsako leto v sodelovanju z našimi partnerji izpeljemo vsaj dvajset delavnic preživetja v naravi – vljudno vabljeni tudi v prihodnje.

Pozdravljeni Renata!
Zakaj je človekovo zdravje v zelo mrzlih dneh še posebej ranljivo in ga moramo zaščititi, če se nahajamo na prostem, v naravi? Na katerih delih telesa človek pozimi v hudem mrazu izgublja največ toplote?

Človekovo zdravje je v zelo mrzlih dneh še posebej ranljivo predvsem zato, ker mraz neposredno vpliva na osnovne življenjske funkcije telesa. Človeško telo deluje optimalno pri stalni notranji temperaturi okoli 36–37 °C. Ko smo izpostavljeni mrazu, telo začne porabljati ogromno energije za ohranjanje toplote, kar hitro vodi v izčrpanost, upad zbranosti in počasnejše odzive. V naravi je to še posebej nevarno, saj lahko že manjše napake – napačna odločitev, zdrs ali nepravočasna reakcija – pomenijo resno tveganje za poškodbe ali podhladitev.

V mrzlem okolju se žile v koži zožijo, da bi telo ohranilo toploto za vitalne organe. Posledično so roke, noge, ušesa in obraz slabše prekrvavljeni, kar poveča tveganje za ozebline. Poleg tega mraz pogosto spremljajo veter, vlaga in sneg, ki močno pospešujejo izgubo toplote. Človek ima lahko občutek, da je oblečen dovolj toplo, a kombinacija vetra in vlage lahko telesno temperaturo zniža bistveno hitreje, kot pričakujemo.

Največ toplote pozimi izgubljamo na tistih delih telesa, kjer je zaščita običajno najslabša in kjer je prekrvavitev hitro zmanjšana. To so predvsem glava, roke in stopala. Glava je še posebej kritična, saj je bogato prekrvavljena in pogosto premalo zaščitena – brez kape lahko telo izgublja presenetljivo veliko toplote. Roke in stopala pa so izpostavljeni deli, ki se prvi ohladijo, kar ne pomeni le neprijetnega občutka, temveč tudi izgubo fine motorike, oprijema in stabilnosti pri hoji.

Pomembno je razumeti, da izguba toplote ni le vprašanje udobja, temveč neposredno vpliva na varnost. Ko telo postaja hladno, se slabšata presoja in koordinacija, kar v naravi hitro privede do nevarnih situacij. Prav zato je zaščita telesa v mrazu eden temeljnih pogojev za varno gibanje in preživetje v zimskih razmerah.

Kdaj se je zato pozimi zaradi hudega mraza sploh bolje ne odpraviti na izlet v naravo, hribe..? Zakaj je pozimi hud mraz za človeka še posebej nevaren v kombinaciji z močnejšim vetrom? Najbrž je bolje, da se ob zelo nizkih temperaturah pod lediščem ne zadržujemo predolgo na mrazu in vetru in kako dolgo je to sploh še varno?

Pozimi se je včasih pametneje "ostati doma", pa čeprav smo vajeni hoditi v naravo in gore. Če temperature padejo globoko pod ledišče, predvsem pod –10 °C, in so hkrati napovedani močan veter, megla ali sneženje, se tveganje zelo hitro poveča. Takrat izlet ni več sprostitev, ampak lahko postane resen izziv. Še posebej nevarni so dnevi, ko se vreme hitro spreminja, saj nas mraz ujame nepripravljene ali daleč od varnega zavetja.

Hud mraz je za človeka še toliko bolj nevaren, kadar je povezan z vetrom. Veter namreč odnaša toploto s telesa in ustvari tako imenovani občutek še nižje temperature. Tudi če termometer kaže na primer –5 °C, lahko ob močnem vetru telo izgublja toploto, kot bi bilo –15 °C ali še več. To pomeni, da se podhladitev in ozebline pojavijo veliko hitreje, pogosto še preden se tega sploh zavedamo.

V takih razmerah telo nima časa, da bi se prilagodilo. Roke in obraz začnejo hitro otrpnejo, zmanjša se občutek v prstih, kar vpliva na ravnotežje in varnost pri hoji. Človek postane počasnejši, manj zbran in tudi slabše presoja situacijo. To je eden glavnih razlogov, zakaj se pozimi zgodi toliko nesreč – ne zato, ker bi ljudje precenjevali svoje sposobnosti, ampak ker **podcenijo vpliv mraza in vetra**.

Pri zelo nizkih temperaturah pod lediščem je res pomembno, da se na mrazu in vetru ne zadržujemo predolgo. Kako dolgo je še varno, je težko natančno določiti, saj je odvisno od obleke, gibanja, prehrane in posameznika. A v praksi velja, da se že po 30 do 60 minutah izpostavljenosti hudemu mrazu in vetru lahko začnejo kazati prvi resni znaki ohlajanja, tudi pri sicer zdravem človeku. Če smo mokri, slabo oblečeni ali stojimo pri miru, se ta čas še bistveno skrajša.

Zato pozimi vedno poudarjam: ni sramota obrniti se nazaj ali sploh ne iti. Narava bo tam tudi jutri. Največja napaka, ki jo ljudje naredijo v zimskem času, je ta, da vztrajajo predolgo, čeprav jim telo že jasno sporoča, da je mraza preveč. V preživetju v naravi velja eno osnovno pravilo – poslušaj naravo in poslušaj svoje telo.

Pri koliko stopinjah Celzija pod lediščem je naše zdravje še posebej ogroženo in se moramo zato še posebej zaščititi oz. se ne predolgo zadrževati na takem mrazu v naravi?

Ko govorimo o mrazu, ni ene same meje, pri kateri bi lahko rekli: do tukaj je še varno, naprej pa ne več. V praksi pa se pokaže, da postane zdravje še posebej ogroženo, ko temperature padejo pod –10 °C. Takrat telo že zelo težko ohranja svojo notranjo toploto, izguba energije je hitra, tveganje za podhladitev in ozebline pa se močno poveča – tudi pri ljudeh, ki so sicer zdravi in telesno pripravljeni.

Pri temperaturah okoli –15 °C in nižje** se razmere še dodatno zaostrijo. Nezaščiteni deli telesa, kot so prsti na rokah, prsti na nogah, nos, ušesa in lica, lahko začnejo kazati znake ozeblin že po zelo kratkem času. Ob tem se zmanjša tudi občutek za mraz, kar je nevarno, saj človek pogosto sploh ne opazi, da je že v težavah. Gibanje postane počasnejše, misli manj jasne, odločanje pa slabše – kar je v naravi lahko usodno.

Ko temperature padejo proti –20 °C ali še nižje, govorimo o razmerah, kjer je bivanje na prostem brez izkušenj, prave opreme in zavetja resno tveganje. V takem mrazu ni več vprašanje, ali bo telo začelo izgubljati toploto, ampak kako hitro. Brez zaščite lahko pride do poškodb kože in globljih tkiv v zelo kratkem času, posebej če je prisoten veter ali vlaga.

Zato je v zimskem času ključno razumevanje, da že pri temperaturah pod –10 °C ni več prostora za dolgotrajno zadrževanje zunaj brez premorov, gibanja in ustrezne zaščite. Pri še nižjih temperaturah pa mora biti vsak odhod v naravo dobro načrtovan, časovno omejen in prilagojen razmeram. Če ni nujno, je v takih pogojih pogosto najboljša odločitev prav ta, da se v naravo sploh ne odpravimo.

Pri mrazu velja preprosto pravilo: telo vedno popusti prej, kot si mislimo. In ko enkrat začne izgubljati boj s temperaturo okolja, je pot nazaj precej težja, kot večina ljudi pričakuje

Zakaj so v zelo mrzli zimi še posebej problematični padci v vodo (reke, jezera…), na primer pri hoji ali drsanju na ne dovolj trdnem ledu na jezerih? Koliko časa človek sploh lahko preživi v ledeno mrzli vodi?

Padci v vodo so pozimi med najbolj nevarnimi situacijami, ki se lahko zgodijo v naravi. Ne glede na telesno pripravljenost ali izkušnje je ledeno mrzla voda za človeško telo izjemen šok. V trenutku, ko človek pade v reko ali jezero, telo začne toploto izgubljati večkrat hitreje kot na zraku, saj voda toploto odvaja bistveno učinkoviteje kot zrak.

Prvi odziv telesa je tako imenovani hladni šok. Dihanje postane sunkovito in nenadzorovano, srčni utrip se močno pospeši, človek lahko v paniki vdihne vodo. To se zgodi v nekaj sekundah in prav ta začetna faza je pogosto najbolj nevarna, saj lahko pride do utopitve še preden ima človek sploh čas, da se zbere.

Že po zelo kratkem času začnejo mišice izgubljati moč. Prsti otrpnejo, oprijem oslabi, roke in noge ne ubogajo več tako kot bi morale. To je še posebej nevarno pri drsanju ali hoji po ledu, kjer mora človek po padcu v vodo hitro najti oporo in se izvleči. Če tega ne stori takoj, se možnosti za rešitev zelo hitro zmanjšujejo.

Koliko časa lahko človek preživi v ledeno mrzli vodi, je odvisno od temperature vode, obleke, telesne mase in tudi od tega, kako miren ostane. V splošnem pa govorimo o zelo kratkem času. Pri temperaturah vode blizu 0 °C lahko pride do resne podhladitve že v nekaj minutah. Zavest lahko človek izgubi v 10 do 15 minutah, včasih še prej. Preživetje dlje od tega je možno le v izjemnih okoliščinah in nikakor ne pravilo.

Težava pri padcih v ledeno vodo ni le sama voda, temveč tudi to, kar sledi. Ko se človek enkrat izvleče, je moker, izpostavljen vetru in mrazu, kar pomeni, da se telo še naprej zelo hitro hladi. Če nima možnosti takojšnjega zavetja, sušenja in ogrevanja, se nevarnost ne konča z izhodom iz vode, ampak se šele začne.

Zato vedno poudarjam: Pozimi se rek, jezer in ledu ne sme podcenjevati. Led nikoli ni povsem enakomeren, razmere se spreminjajo iz dneva v dan in pogosto tudi iz ure v uro. En napačen korak je dovolj, da se znajdemo v situaciji, kjer odločajo sekunde. V takih primerih ni prostora za improvizacijo – edina prava zaščita je previdnost in zavedanje, da ima ledena voda vedno zadnjo besedo.

Kakšno zaščitno opremo za mraz je v zimskih mrzlih dneh dobro imeti v nahrbtniku s seboj v naravi (ali pa v avtu na poti), če nas preseneti hujši mraz in se morda ne moremo hitro vrniti (morda zaradi megle, kakšne poškodbe, okvare avtomobila..)?

V zimskih mrzlih dneh je zelo pomembno, da imamo s seboj osnovno zaščitno opremo, ki nam lahko pomaga, če nas v naravi ali na poti preseneti hujši mraz, megla, poškodba ali okvara avtomobila. Takrat namreč pogosto ne gre več za udobje, temveč za ohranjanje telesne toplote in varnosti.

V nahrbtniku ali v avtu je dobro imeti dodatna topla oblačila, predvsem kapo, rokavice in tople nogavice. Glava, roke in stopala so deli telesa, kjer toploto izgubljamo najhitreje, zato lahko že ena dodatna plast bistveno podaljša čas, v katerem telo še normalno deluje. Koristen je tudi topel pulover ali flis, ki ga oblečemo čez obstoječa oblačila.

Zelo pomembno je imeti možnost ustvariti toploto ali vsaj zadržati obstoječo. Vžigalnik ali preprost komplet za prižig ognja, če to razmere dopuščajo, ter aluminijasta termo odeja so lahki in majhni pripomočki, ki pa v mrazu naredijo ogromno razliko. Termo odeja ščiti pred vetrom in preprečuje hitro ohlajanje telesa, še posebej če smo mokri ali prisiljeni mirovati.

Ne smemo pozabiti na energijo in tekočino. V mrazu telo porablja več kalorij, zato pridejo prav energijske ploščice ali suho sadje. Če je mogoče, je termos s toplo pijačo ena najboljših oblik ogrevanja od znotraj, hkrati pa pomaga ohranjati zbranost.

V primeru, da se znajdemo v težavah, so zelo koristni tudi osnovni varnostni pripomočki – piščalka za signalizacijo, napolnjen telefon ali dodatna baterija ter osnovni (obvezen v vsakem avtu) komplet prve pomoči, kjer se nahaja astronavtska folija. Majhna čelna svetilka ali svetilka prav tako poveča varnost, saj tema in mraz skupaj hitro otežita orientacijo.

V avtu je pozimi smiselno imeti vsaj toplo odejo ali spalno vrečo ter rezervna suha oblačila. Če obtičimo, je pogosto varneje ostati v zavetju vozila in ohranjati toploto, kot pa se po mrazu odpravljati neznano kam.

Takšna oprema ne zavzame veliko prostora, lahko pa v nepredvidenih razmerah pomeni razliko med neprijetno izkušnjo in resno nevarnostjo. Pozimi velja preprosto pravilo: bolje je imeti nekaj več v nahrbtniku ali prtljažniku, kot pa se v mrazu zanašati na srečo.

Kam v naravi, če obtičimo, se je najbolje zateči pred hudim mrazom, in kako se na prostem primerno ogrejemo, kar je pomembno za preživetje?

Če v naravi obtičimo in se ne moremo hitro vrniti na varno, je prva in najpomembnejša naloga, da se **umaknemo pred vetrom in mrazom**. Veter je namreč tisti, ki telesu najhitreje jemlje toploto, zato je vsako zavetje, ki nas pred njim zaščiti, izjemno dragoceno. Najbolje je poiskati naravno zavetje, kot je gost smrekov gozd, zavetrna stran hriba, večja skala ali skalna polica. Tudi manjša depresija v terenu, kjer ni prepiha, je lahko bistveno toplejša od odprtega prostora.

Če ni druge možnosti, si zavetje lahko ustvarimo sami. Že preprosta pregrada iz vej, smrečja ali nahrbtnika, postavljena proti vetru, močno zmanjša izgubo toplote. Pomembno je tudi, da ne sedimo ali ležimo neposredno na mrzlih tleh, saj zemlja telesu hitro odvaja toploto. Pod sebe vedno damo nahrbtnik, veje, oblačila ali karkoli, kar ustvari izolacijo med telesom in tlemi.

Ko imamo zavetje, je naslednji korak ogrevanje telesa. Če razmere dopuščajo in je varno, je ogenj ena najboljših rešitev. Ne gre le za toploto, ampak tudi za psihološki učinek – ogenj pomirja in pomaga ohraniti zbranost. Ogenj postavimo tako, da nas greje, hkrati pa smo zaščiteni pred vetrom. Vendar je treba poudariti, da ogenj nikoli ne sme biti edini vir toplote – brez zavetja in izolacije toplota hitro uide.

Če ognja ne moremo zanetiti, je ključnega pomena, da zadržimo toploto, ki jo telo že ima. Dodatna oblačila, kapa, rokavice in termo odeja močno upočasnijo ohlajanje. Pomaga tudi, da se zmerno gibamo, vendar brez pretiranega napora, saj znojenje v mrazu hitro povzroči še večje ohlajanje. Najbolj nevarno je ostati pri miru brez zaščite ali se preveč naprezati in postati moker.

Za preživetje v mrazu je pomembno tudi, da ostanemo mirni in razmišljamo racionalno. Panika porablja energijo in vodi v slabe odločitve. Ko enkrat zagotovimo zavetje, izolacijo in vsaj osnovno toploto, se možnosti za varno preživetje močno povečajo. V zimskih razmerah pogosto ne zmagajo najmočnejši, ampak tisti, ki znajo pravočasno poiskati zavetje, varčevati s toploto in se prilagoditi razmeram.

Ljudje v naravo pogosto vzamejo hišne ljubljenčke, pasje prijatelje, kako jih morajo zaščititi v mrzlih dneh?

Veliko ljudi se pozimi v naravo odpravi skupaj s svojim psom, pri tem pa pogosto pozabijo, da mraz živali prizadene drugače – in včasih celo hitreje – kot človeka. Psi sicer delujejo odporni, ker imajo dlako in so pogosto polni energije, vendar to ne pomeni, da so pred mrazom varni.

Najbolj izpostavljeni so suhi, kratkodlaki psi, mladiči, starejši psi in manjše pasme. Ti hitreje izgubljajo telesno toploto, še posebej v vetru, snegu in vlagi. Tudi večji psi z gosto dlako niso imuni, če so dlje časa izpostavljeni hudemu mrazu ali če se zmočijo.

Posebno pozornost je treba nameniti tačkam. Sneg, led in posipne soli lahko povzročijo razpoke, odrgnine in bolečine, ki jih pes pogosto pokaže šele, ko je že v težavah. Pred izletom je smiselno zaščititi blazinice s posebnimi mazili ali voski, po prihodu domov pa tačke očistiti in posušiti. Če pes začne dvigovati tačke ali noče več hoditi, je to jasen znak, da je mraza preveč.

V zelo mrzlih dneh je priporočljivo, da pes nosi zaščitno oblačilo, predvsem če gre za daljši izlet ali mirovanje. Pasja jakna ne pomeni razvajanja, ampak zaščito pred podhladitvijo, zlasti v vetru in sneženju. Prav tako je pomembno, da ima pes možnost **gibanja**, saj mirovanje v mrazu hitro vodi v ohlajanje telesa.

Lastniki morajo biti pozorni tudi na znake podhladitve pri psu: tresenje, upočasnjeno gibanje, iskanje zavetja, cviljenje ali nenavadna utrujenost. Ko opazimo takšne znake, je čas, da se obrnemo ali poiščemo zavetje. Pes nam tega ne bo povedal z besedami, zato je odgovornost vedno na lastniku.

V naravi je pomembno tudi, da ima pes dostop do zavetja in suhega prostora, če se ustavimo. Nikoli ga ne puščamo stati ali ležati na snegu brez podlage. Tako kot pri ljudeh velja tudi pri psih: mraz ni težava sam po sebi, nevarna postane predolga izpostavljenost brez zaščite.

Skrb za psa v zimskih razmerah je del odgovornega obiska narave. Če je psu hladno, je to jasen znak, da je mraz verjetno prehud tudi za nas.

Morda še na kratko, kaj je treba imeti v zelo mrzlih dneh doma, za varno preživetje (če pride do izpada elektrike, ogrevanja in podobno) in smo prisiljeni preživeti v takem hudem mrazu?

V zelo mrzlih zimskih dneh je pametno razmišljati tudi o tem, kaj se lahko zgodi doma, če pride do izpada elektrike, ogrevanja ali drugih motenj. Takrat se lahko tudi domače okolje hitro spremeni v hladno in neprijetno, zato je dobro imeti vsaj osnovno pripravo.

Najpomembnejše je, da imamo doma topla oblačila in odeje. Več slojev oblačil, kapa in tople nogavice pomagajo ohranjati telesno toploto tudi v zaprtih prostorih. Debele odeje ali spalne vreče so zelo učinkovite, saj zadržijo toploto, ko se temperature v stanovanju začnejo spuščati.

Koristno je imeti alternativen vir svetlobe, kot so baterijske ali čelne svetilke in sveče, skupaj z rezervnimi baterijami. Poleg svetlobe dajejo sveče tudi nekaj toplote, a jih je treba uporabljati previdno in varno. Prav tako je smiselno imeti **polnjen telefon in powerbank**, da lahko ohranimo stik z zunanjim svetom.

Za preživetje v mrazu je pomembna tudi topla hrana in pijača. Če imamo možnost kuhanja na plinski gorilnik ali kamp kuhalnik, si lahko pripravimo topel obrok ali čaj, kar zelo pomaga pri ogrevanju telesa. V omari naj bodo tudi živila, ki jih lahko uživamo brez kuhanja in imajo dovolj energije.

V primeru dolgotrajnega mraza je dobro omejiti prostor, ki ga ogrevamo oziroma v katerem se zadržujemo. Zadrževanje v enem prostoru, zapiranje vrat in uporaba odej za dodatno izolacijo oken lahko bistveno upočasnijo ohlajanje. Tudi preproste rešitve, kot so brisače ob vratih, pomagajo zmanjšati prepih.

Najpomembneje pa je, da ostanemo mirni in razmišljamo vnaprej. Tako kot v naravi tudi doma velja, da nas mraz ne ogroža takoj, temveč postopoma. Če imamo osnovno opremo, nekaj zaloge in jasen načrt, lahko tudi izpad ogrevanja v hudem mrazu preživimo varno in brez panike.

Še dodatno vprašanje: Če se na izlet v naravo, recimo v hribe odpravimo z avtomobilom, pri katerih stopinjah Celzija že lahko gorivo diesel postane neuporabno (menda lahko diesel zmrzne že pri -20 stopinjah?) in se zato ne moremo vrniti domov? Morda še kakšni napotki v zvezi z avtomobilom v zelo mrzlih dneh in pravilnim ravnanjem (ročna zavora in podobno), zaščito v zvezi z avtom, kako si kar najbolje zagotoviti varno vrnitev z avtom domov?

Če se pozimi odpravimo v hribe ali na podeželje z avtomobilom, moramo vedeti, da diesel gorivo ob zelo nizkih temperaturah lahko postane problematično. Standardni diesel se začne zgoščevati že okoli –15 do –20 °C, pri še nižjih temperaturah pa se lahko pojavijo kristali parafina, ki lahko zamašijo filtre in črpalke, kar prepreči zagon motorja. Zato je v ekstremnem mrazu smiselno uporabljati zimski diesel, avtomobil po možnosti parkirati v garaži ali zavetju, kjer je temperatura nekoliko višja, in imeti s seboj vsaj nekaj rezervo goriva, če se odpravimo v bolj odročne kraje.

Pri zelo nizkih temperaturah je treba paziti tudi na ročno zavoro, saj lahko zmrzne. Bolje je uporabiti parkirni položaj (P) pri avtomatskem menjalniku ali prvo prestavo pri ročnem menjalniku. Prav tako je pomembno, da je avtomobil pripravljen na mraz – preverimo akumulator, nivo olja, antifriz, zimske pnevmatike in delovanje brisalcev, ter luči. Če je vozilo parkirano zunaj, je koristno pokrivalo ali vsaj zaščita vetrobranskega stekla pred snegom in ledom.

Pri izletih v naravo je dobro imeti rezervni načrt. Vedno imejmo s seboj odejo, topla oblačila in nekaj hrane, da lahko v sili počakamo varno do pomoči. Prav tako je priporočljivo, da preverimo vremensko napoved in temperature tako na destinaciji kot na poti nazaj, po možnosti premikamo vozilo, če je parkirano na zelo hladnem ali vetrovnem mestu, ter se izogibamo odprtim pobočjem, kjer veter še pospešuje ohlajanje.

Tako pripravljen avtomobil in ustrezna oprema nam pomagata, da se tudi v hudih zimskih razmerah varno vrnemo domov, hkrati pa zmanjša tveganje, da bi nas presenetil mraz ali tehnična okvara.

Zaključek:

Zima v naravi je čudovita, a hkrati neizprosna. Človekovo telo je v hudih mrazih ranljivo, zato je ključnega pomena, da ga znamo zaščititi – predvsem glavo, roke, noge in trup, kjer toploto izgubljamo najhitreje. Podhladitev in ozebline se pojavijo hitro, še posebej, če je prisoten veter ali vlaga, zato ni čas za podcenjevanje.

Pri izletih v naravo je vedno treba razmišljati vnaprej: imejte s seboj dodatna oblačila, odeje, termo odejo, pribor za ogenj, energijsko hrano in vodo. Poiščite zavetje pred vetrom in, če je mogoče, si ustvarite izolacijo od tal, da telo ohrani toploto. Če se zadržujete v vodi ali obstanete v snegu, lahko življenje hitro postane ogroženo – ledena voda in izpostavljenost mrazu povzročita izgubo toplote v nekaj minutah.

Za tiste, ki se v naravo odpravijo z avtomobilom, je pozimi še posebej pomembno, da je vozilo pripravljeno na mraz: zimski diesel, akumulator, antifriz, zimske pnevmatike, svetilke in rezerva goriva. Ročna zavora se lahko zmrzne, zato je bolje uporabiti parkirni položaj ali prestavo. Vedno imejte tudi rezervni načrt in opremo za ogrevanje in preživetje v primeru okvare ali zastoja.

Če z nami v naravo pridejo tudi hišni ljubljenčki, je njihova zaščita enako pomembna. Psi, še posebej mladi, starejši ali kratkodlaki, morajo imeti dovolj toplote, zaščito tačk in možnost gibanja. Zelo pomembno je, da opazujemo znake podhladitve, saj živali ne morejo povedati, da jim je mraz nevaren.

Vse to skupaj pomeni, da je zimska priprava na naravo in hude mraze kombinacija prave opreme, načrtovanja in pozornega ravnanja. Narava v hudem mrazu je zahtevna učiteljica – kdo je pripravljen, ostane topel in varen, kdo ni, hitro spozna, kako nevaren je lahko mraz. Pametno je poslušati svoje telo, poznati meje svojega avtomobila in hišnih ljubljenčkov ter se vedno znati pravočasno zavarovati.

Na koncu velja: Preživetje v mrazu ni le fizična zmaga, ampak tudi rezultat dobre priprave, razuma in spoštovanja narave. Z ustrezno opremo, znanjem in previdnostjo je lahko tudi najbolj mrzel izlet v naravi varen in prijeten.