OSNOVE PREŽIVETJA V NARAVI V HLADNEM OBDOBJU

OSNOVE PREŽIVETJA V NARAVI V HLADNEM OBDOBJU

Med evolucijo smo se naučili, kako živeti z naravo. Po stoletjih smo pozabili, kako je živeti v sožitju z njo. Kako brati njene znake in izkoristiti njene darove. Res je, da je v časih narava zelo kruta, zaradi tega smo se toliko trudili, da jo obvladamo, ampak je v večini primerov kot mati, ki ima rada svoje otroke in jih uči o življenju.

Uvodoma naj povem, da smo se izgubili (pri mojih 15 letih) v domačem gozdu, z skupino enajstih otrok med 5 in 12 let. Najbolj stresno je bilo dejstvo, da se je dan bližal večeru in ni bilo videti sonca, po katerem bi se lahko orientiral. Prav živo se spomnim, kako mi je zakuhalo v glavi od panike in strahu, a tega nisem smel pokazati otrokom - da se ne prestrašijo. Ko sem se umiril, sem se odločil, da najdemo pot in je nikakor ne zapustimo, ko smo prišli v kako križišče poti, smo vedno izbrali tisto, ki je vodila v dolino, na ta način smo prišli iz gozda. Seveda nismo prišli v domače okolje, temveč ravno nasprotno. Ko sem zagledal hišo, je sledila odrešitev.

Na kaj moramo biti pozorni, preden se odpravimo na bivakiranje v snegu. V prvi vrsti se moramo vprašati:

• Kam smo namenjeni?
• Koliko časa bomo preživeli v zimskih razmerah?
• Ali imamo sploh primerno opremo, da se lotimo podviga?
• Ali smo obvestili vsaj najbližje kam se odpravljamo? Namreč točna ali zelo približna lokacija je nujna za pomoč pri morebitnem reševanju. Seveda tudi pojdite tja, tam vas bodo iskali. Smiselno, kajne?
• Ali imamo partnerja za preživetje? Če greste sami - veliko tvegate.
• Ali imamo plan B? Pozimi vas lahko marsikaj preseneti.
• Kaj narediti, če na lokaciji ni omrežja za telefon?

Vsaka lokacija ima tudi pozimi svoje specifične lastnosti. To so na primer:

Nadmorska višina, dostopnost oziroma razgibanost terena, mikroklima (če je v bližini vodni vir se običajno lahko pričakuje zelo nizke temperature in veliko vlage v zraku), flora, favna... Na vse to je potrebno pomisliti. Če greste na neznano lokacijo, bodite pripravljeni na najhujši scenarij. Smer odhoda v neznano področje si ustrezno označujte, da se lahko vrnete na izhodišče ali da vas reševalci lažje najdejo.

Dolžino bivanja v naravi načeloma določite sami. Vsi pa dobro vemo, da se to bivanje lahko podaljša proti naši volji iz najrazličnejših razlogov. Ne bom jih našteval, ker ni zgornje meje le teh. Torej pred odhodom vedno imejte v glavi, kaj pa če... vendar to delajte z občutkom, kar ne pomeni, da se vam doma ne more nič zgoditi. Če pride do situacije, ko kje obtičimo, se poskusimo umiriti in nikakor si ne dovolimo, da nas brezglavost pokoplje.

Komfort bo v veliki večini odvisen od opreme, ki jo imate. Osebno ne uporabljam »high tech« opreme in se poskušam čimbolj približati naravnim sredstvom – čudno, kajne? Poglejte, v Sloveniji imamo približno 70 odstotno pokritost z gozdovi. Izkoristite to danost in preizkusite posteljo in bivak iz smrekovih vej - če nimate »armafleks« podlage in ponjave. Presenečeni boste, kaj vam nudi narava. Od opreme bi posebej poudaril topla in "rezervna" oblačila. Bodite oblečeni po principu čebule - torej večplastno. Ob  večjih naporih se boste gotovo spotili - upoštevajte to, da imate dodatna suha in sveža oblačila, da ostanete suhi. Ne pozabite tudi na osebno higieno.

Na zimsko bivakiranje opozorite svoje bližnje in prijatelje (vsaj 3 osebe), da vas bo lažje iskati, če se ne vrnete ob času, kot ste se dogovorili. Seveda je pomembno, da se ne odpravite sami. Če boste sami veliko tvegate, kot sem že omenil.

Pred spanjem si dobro izolirajte ležišče in uporabite materiale, ki so na voljo. Če spite v spalni vreči, priporočam, da spite samo v spodnjicah. Danes so na voljo tudi raznorazne bivak vreče, v katerih lahko spite tudi na dežju ali snegu - so nepremočljive. V izrednih situacijah vam bo zelo prav prišla tako imenovana astronavtska folija - reševalna odeja. Pozimi naj bo zlata stran na zunanji strani telesa.

Naredite si svoj kit za preživetje.

1. Okolje je načeloma tisto, ki narekuje, kašen kit za preživetje si boste pripravili. Koliko opreme boste vključili vanj, je odvisno od tega, kako boste prenašali kit za preživetje. Seveda bo manjši, če ga boste imeli pri sebi / na sebi, kot tisti, ki ga imate, na primer v avtu.
2. Vedno imejte najbolj pomembne stvari pri sebi. Upoštevajte tako opremo, katero lahko uporabite večkrat in se ne "pokvari".
3. Svoj kit za preživetje si lahko sestavite sami ali pa ga kupite. Najnujnejše stvari v kitu za preživetje naj bodo prilagojene razmeram, oziroma potrebam. Kit za preživetje naj bo v nepremočljivi (kovinski, plastični) embalaži. Naj zavzame čim manj prostora in naj bo lahek za nošenje ter naj bo prilagojen velikosti opreme v kitu.

POMEMBNO:

Ko pripravljate svoj kit za preživetje, upoštevajte naslednje komponente:

1. a) Sredstva za prižiganje ognja

Vžigalice, vžigalnik (bencin, butan), magnezijeva paličica s kovinsko ploščico, petrolejev žele, pred pripravljeno netivo - osebno priporočam tampon iz vate iz katerega dobimo resnično ogromno netiva. Ogenj lahko prižgemo tudi brez teh pripomočkov - uporabimo bow – drill -trenje les ob les s pomočjo loka.

1. b) Oprema za čiščenje in prenašanje vode

Sredstva za dezinfekcijo vode - tablete, kovinska posoda služi prekuhavanju vode, (lahko je posoda kita za preživetje).

Vodo lahko prekuhate tudi v navadni PVC vrečki - pazite le, da plamen ognja ne bo višji od nivoja vode v vrečki (brez skrbi, vrečka se ne stopi, ker jo "hladi" voda, ki ima največ 100 stopinj Celzija, plastika se topi nad 180 stopinj Celzija)

Vodo lahko prenašamo na različne načine. V steklenici, čutari, plastični vrečki, kondomu + nogavici, kovinskih posodah in podobno.

1. c) Oprema za ribolov, lov ter pripravo hrane v divjini

Ribolov:

Potrebujete različne velikosti trnkov, nekaj uteži, »laks« - ribiško vrvico, klešče in škarje. Pomislite s kakšno velikostjo rib imate opravka in si opremo prilagodite razmeram. 

Lov:

Tu moram poudariti, da divjad lovite res samo v skrajni sili, ko gre za resnično preživetje. V mirnem času je to strogo prepovedano. Tudi lovci morajo upoštevati, kdaj se lahko lovi posamezno vrsto divjadi.

Pasti in zanke. Poznamo ogromno vrst pasti, ki jih lahko uporabimo (dvigalka, stopalka..) Svetujem, da si kupite padalske vrvi, katere boste definitivno potrebovali. Prednosti je res veliko, ena izmed teh je ta, da iz ene osnovne vrvi, dobite do 7 manjših.

Hrano boste največkrat, seveda, če imate pogoje, pripravljali kar v kovinskih posodah, kaj spekli na kamnih, na palici in podobno.

1. d) Pripomočki za signaliziranje

Podnevi uporabite signalno ogledalo, piščalko, pirotehnične pripomočke (dim, signalne rakete..)

Ponoči uporabite piščalko, svetila (baterijska svetilka, kemijska svetilka, ki jo prelomimo, da pride do reakcije, bakle...)

1. e) Oprema za pripravo bivaka

Potrebovali boste vrvi, če jih nimate v dani situaciji, se bo potrebno močno potruditi (uporabite korenine smreke, naredite vrv iz koprive, ampak traja vsaj en dan, da se vlakna posušijo).

Največkrat vam bo prav prišla manjša žaga, sekira ali nož.

Uporabili boste lahko pončo, pelerino, spalno vrečo, plahto iz bombaža, astronavtsko folijo-odejo, vreče za smeti in podobno.

1. f) Prva pomoč

Prva pomoč je absolutno pomembna, saj nikoli ne vemo, kaj se nam lahko pripeti. S seboj imejte vsaj osnovne stvari, kot so : Povoji, obliži, lepilni trak, žiletko ali skalpel, gaze, razkužilo, sredstva za opekline, sol, sladkor (z znojenjem izgubimo pomemben del soli iz telesa, ko smo utrujeni nam lahko nevarno pade sladkor), alkoholne robčke, raztopina za izpiranje oči, šivalni pribor...

1. g) Razni ostali pripomočki

Kompas, pisalo in po možnosti vodoodporen papir, vijaki za les, ostro nabrušen nož z enodelnim rezilom, švicarski nož  in brusni kamen…

V naši šoli preživetja Laris prenašamo znanja predvsem na mlade in seveda tudi mlade po srcu. Vsako leto v sodelovanju z našimi partnerji izpeljemo vsaj dvajset delavnic preživetja v naravi – vljudno vabljeni tudi v prihodnje.