Intervju

1. Laris, kako si razlagaš, da je v zadnjem času toliko povpraševanja po znanju o preživetju v naravi?
Najprej, vse bralke in bralce, prav lepo pozdravljam.

Moje osebno mnenje je naslednje. Danes človek živi s preveč hitrim tempom, prenatrpanim urnikom, s pomočjo tehnologije pa sploh in nekateri si delo prinesejo tudi domov. Posledica je pomanjkanje časa za družino, otroke. Po domače, starš pride ob 17 h domov, je utrujen ali zbit, kot rečemo in verjetno niti ne pomisli, da bi popoldan odpeljal otroke v gozd in jim pokazal osnovne veščine, ki so nam, recimo, starejšim nad 30 let, jasne kot "dober dan". Da ne bo pomote, ne mečemo vseh staršev v enak koš. Nekateri bi to zelo radi, pa jim časovno ne znese, spet drugi pa živijo v coni udobja in se jim te veščine ne zdijo pomembne ali pa jih ne znajo prenesti na mlajše. Sprašujem se, kakšen procent staršev sploh še poučuje svoje otroke o teh pomembnih veščinah preživetja - doživetja, kot so grajenje bivakov, prižig ognja, vozli, varna uporaba noža, sekire in še in še.

2. Kako si razlagaš to protislovje, da ima po eni strani zahodni človek vse, kar potrebuje za življenje, potem pa mu kar naenkrat vznikne želja, da bi se rad naučil vsaj za silo shajati tudi brez luksuza, ki ga zahodni svet ponuja v tem trenutku?

To je posledica stresa. Prehitro se odvijajo zadeve. V gozdu ni stresa, na tleh lahko zaspiš na najbolj čudnih koreninah kakega drevesa, pa se boš zjutraj prebudil prerojen. To je težko opisati. Če tega niste izkusili, pa še težje. Človek je sestavni del narave in je to šlo v pozabo. Ljudje prav bežijo nazaj k naravi. Ker ni stresa, jasno. Tudi sam sem na tem, da bom odšel živet na rob gozda, kot v svojih otroških letih. Gozd je najlepša, največja igralnica na svetu.Tudi ni pošteno, da bi jo primerjali s komercialnimi igralnicami za otroške zabave in podobno. Največje bogatstvo je naše zdravje in naša sreča. Si v tem trenutku zdrav in srečen? Če nekaj od tega ni, ti tudi kupi denarja tega ne bodo prinesli. Paziti moramo nase, da bomo lahko pomagali sebi in drugim. Zato filozofija protislovja. Pojdimo nazaj k naravi.

3. Kaj je tebe povleklo v ta svet preživetja v naravi?

Definitivno lokacija, kjer sem preživljal otroštvo, na dolenjskem. V bližini doma je gozd, potok, jase, travniki in njive. Pri očetu doma so imeli kmetijo. To je pomemben podatek, saj od tu pridejo na svetlo delovne navade, izkušnje in veliko splošnega znanja. Živeli smo v stari hiši, imeli krušno peč in štedilnik na drva. Ko smo že pri tej temi..za ogenj potrebuješ pripraviti trske, polena, za krušno peč kake "vzglavnike dreves", še pred tem pa podreti drevesa in les spraviti domov. Taki so bili začetki mojega učenja o naravi in življenju. Verjamem, da nekdo v mestu, žal, ni imel takih možnosti kot jaz - ni sam kriv. Če pa se kasneje teh veščin ni priučil, je odgovoren sam. Kasneje, v 1. letniku srednje šole pa smo se našli štirje enako misleči prijatelji - sošolci, s katerimi smo med poletnimi počitnicami skupaj odšli za 14 dni na Koroško (Iz Solčave peš na Ježevo in od tam v Črno na Koroškem - brez hrane. Vsak me vpraša, kaj ste pa jedli? Vsak dan obvezno gobovo juho, postrvi, priznam, tudi kakega potočnega raka smo pojedli, si cvrli in pekli travniške kobilice... Veliko smo jedli in bili tudi lačni in posledično "drugačni" - tudi agresija - jeza je bila prisotna. Krvi nismo prelili in stepli se nismo - dosti pa ni manjkalo. Ker smo preživeli, smo to naslednje poletje ponovili za 3 tedne in nato pozimi še za en teden, tudi na Koroškem. To smo pridno delali do konca 4. letnika. Potem smo vsi štirje odšli študirat na Bled. Od takrat dalje pa sem močno začel pogrešati take dogodivščine. Do sedaj sem vsako leto tradicionalno prespal poleti in pozimi, vsaj en vikend - na Koroškem, na Blokah pa sploh. Od našega prvega 14 dnevnega preživetja brez hrane, kjer v radiusu vsaj 10 km ni ničesar, bo letos, leta 2018 že 24 let. Ja, čas beži.

4. Če bi te takšnega, kot si v tem trenutku premestili v gozd nekje v Kočevju, kako dolgo bi bil sposoben preživeti?

Dobro vprašanje. Menim, da nebi imel večjih težav, v tem trenutku sedim na balkonu, sem dobro oblečen in obut, na sebi imam vedno zapestnico s kresilom ali drug vir ognja, za pasom švicarski nož..res me ne skrbi. Dejstvo je, da v naši šoli preživetja udeležence učimo ravno za take primere, ko se znajdeš sredi gozda, napol nag, brez opreme. Težko bi me še kaj presenetilo, kilometrina je kar dolga. Pomembno je, prižgeš ogenj, si narediš zavetje, lahko tudi v snegu - snežno luknjo ali pa mogoče najdemo naravno zavetje. Pametno je, da dovolj pijemo, vsaj 2 L na dan - minimalno, jedel bi špagete iz smrekovega lubja, bela skorja tik ob deblu se skuha in nato še popeče, iz socvetij leske in morebiti breze bi naredil moko in z gomoljem orlove praproti pripravljal polpete ter jih spekel ob ognju. Prepražil bi žir, kuhal želod...skopal kak regrat izpod snega, naredil bi kako past za male živali..užival bi...
Kdaj me pridete iskat?

5. Katera tri znanja iz področja preživetja v naravi bi moral vsak posedovati in zakaj?

Poznavanje prioritet je včasih lahko ključno. Če smo na območju medveda, bomo pred bivakom vedno pripravili in prižgali ogenj, ker odganja zveri, nas greje, nam razsvetljuje in nam dobesedno daje motiv-akcijo - če ognja ne nalagamo ugasne. Nato si postavimo bivak, zatem si poiščemo vir vode in šele nato, ko bomo imeli vodo, lahko jemo, saj nam sicer hrana pobere še tisto malo vode v telesu. Pozimi, ko je sneg ni težav, poleti v suši pa je drugače.

6.Tvoja scena se deli na različne segmente. Nekateri prisegajo na preživetje v naravi brez tehničnih pripomočkov iz civiliziranega sveta, drugi zagovarjajo prav to, tretji se že zdaj pripravljajo na popolni zlom zahodne civilizacije in še bi lahko našteval. Kam bi glede tega uvrstil sebe?

Sebe prištevam k Viva - primitiva. Nič ni večno, tudi moderni pripomočki ne. Več znaš, manj moderne opreme potrebuješ - bolj natančno ne morem odgovoriti. Tudi sam sem na začetku pretiraval z opremo, potem pa čez čas uvidel, da sem vedno preveč nosil, ker se sploh na daljših (60 km +) večdnevnih etapah vsak gram opreme prekleto pozna. Seveda mi je ljubša lopata iz železa in lesenim ročajem, ampak vem, da se z svežo vejo tudi skoplje zemeljski hladilnik za poletje, jamica za veliko potrebo in še kaj. Kdo bo pa nosil tisto, težko, lopato okoli? Vse se da narediti v naravi - za osnovne življenske pogoje.

7. Katero knjigo bi morali vsi prebrati, ki jih zanima preživetje v naravi?

Življenje v naravi, Sas survival, Bear Grylls - Preživetje v naravi.
A žal, branje ne bo dovolj, če se ne preizkusite v realnem svetu - v gozdu ali naravnem okolju. Trenirati je potrebno. Večkrat povem, da gledanje gospe, ki "štrika" - plete še ne pomeni, da mi znamo plesti, torej če oči vidijo, ni nujno, da to obvladajo tudi roke.

8. Nekje sem zasledil podatek, da je v kameni dobi bil šestleten otrok sposoben poskrbeti (torej nabrati in uloviti) za polovico kalorij, ki jih je zaužil. Kako bi ti to izjavo komentiral?

To ni nič nenavadnega in je celo logično. Kaj pa so ljudje včasih počeli, ko niso imeli FB, telefonov? Mislim, tudi v kameni dobi. Moški so skrbeli za lov, ženske pa nabiralništvo. In oče lovec je vzel svoje sinove na lov in jih naučil vse. O obnašanju živali, njihovih poteh, ki so bila verjetno na poti do napajališča in podobno. 6 let star otrok je sposoben več, kakor mislimo - težava je, ker se ne more izkazati.
Po naših taborih so otroci v očeh staršev veliki junaki, saj jih vedno nekako pozitivno presenetijo, tudi 3-5 letniki so carji! Če nebi delal z vrtci, ne bi tudi sam mogel verjeti, česa so otroci sposobni - pa ne mislim lumparij.

9. Kaj je najbolj odpičena stvar, ki se ti je kdaj zgodilo v zvezi s preživetjem v naravi?

Gotovo ne bom pozabil medveda, ki po vseh pravilih ne bi smel biti tam! V gozdu na Blokah, sredi noči. Sodelavcema sem ravno kazal, bolj pripovedoval kaj delam, v trdni temi in hkrati pripravljal ognjišče, da bomo zakurili ogenj - brez svetilk. Najprej sta ona dva nekaj slišala, mi to povedala, pa sem si itak mislil, da se bosta podelala v hlače od strahu in sem jima prigovarjal, da ni šans, da slišita dihanje medveda..sem bil prepričan, da gre za šumenje krošenj dreves v vetru. In to dihanje je kar naenkrat postalo noro rjovenje. Ker sem poznal teren, sem slišal, da je medved od - rjovel stran od nas , v breg - res jezen na nas.
Mi smo vse naredili po vnem postopku, res, opozorili smo nase, verjamite, se glasno pogovarjali in krohotali, ampak ker gospod nima naravnih sovražnikov, nas je prišel povohat od bliže, saj je veter pihal od nas v smer njegovega prihoda, če bi imeli ogenj takoj, dvomim, da bi se srečali.

10. Lahko opišeš, kako poteka tečaj preživetja v naravi pri tebi? Kdo prihaja na tvoje tečaje? Kam se naj ljudje obrnejo, če hočejo izvedeti več o tebi in tvojem delovanju na tem področju?

OPIS OSNOVNEGA TEČAJA PREŽIVETJA V NARAVI (BLOKE)

Učimo primitivne in moderne tehnike preživetja.

V tem tečaju se udeleženci tečaja učijo, kako graditi naravna zavetišča, prečiščevati vodo, kako prižigati ogenj s pomočjo trenja, kje najti divjo hrano in osvojiti različne spretnosti v divjini, ki omogočajo preživeti z in brez pomoči kupljenih orodij.

Program zagotavlja usposabljanje s pomočjo tradicionalnih in sodobnih tehnik preživetja, ki vključujejo življenjska znanja. Udeleženci spoznajo tudi, kako so preživetvene spretnosti pomembne za pomoč pri naravnih nesrečah.

Po zaključku tega tečaja, udeleženci:
• Razumejo prioritete preživetja in nevarnosti.
• Ugotovijo, kako se lahko v nujnih primerih zgradijo tudi dolgoročna zavetišča iz naravnih materialov.
• Vedo, kako poiskati, prenašati, filtrirati in prekuhati vodo iz narave.
• Vidijo, da lahko ogenj prižgemo na več načinov z uporabo več različnih primitivnih tehnik.
• Ugotovijo, ali so spretni pri ustvarjanju različnih primitivnih orodij za preživetje, za lov in zbiranje
• Imajo osnovno poznavanje lokalne flore in živalstva.

Spoznamo tudi užitne in zdravilne rastline in uporabo le teh. Obdelamo tudi orientacijo, signaliziranje, vozle in izdelavo vrvi in še in še.
Na osnovnem tečaju je zagotovljena (NE - DIVJA) hrana in voda. V hladnejših obdobjih je možno prespati na toplem v našem tipiju - indijanskem šotoru, v katerem ste lahko v kratkih rokavih, saj seveda kurimo na sredini šotora, kot so to počeli že indijanci tudi pri - 40 stopinj Celzija pod ničlo.

Na tečaje pridejo posamezniki, družine, osnovnošolci, dijaki, študenti in tudi upokojenciImamo vse počitniške programe, kot tudi poletne tabore za otroke.
Več informacij o meni lahko najdete kar na Googlu, FB ali na www.sola-prezivetja.si